Franz Marc: Stolp modrih konj (Der Turm der blauen Pferde), 1913, 200 x 130 centimetrov. Foto: Wikipedia
Franz Marc: Stolp modrih konj (Der Turm der blauen Pferde), 1913, 200 x 130 centimetrov. Foto: Wikipedia
Marcova skica motiva na razglednici, ki jo je poslal pesnici Else Lasker-Schüler.
Marcova skica motiva na razglednici, ki jo je poslal pesnici Else Lasker-Schüler. Foto: Wikipedia
Franz Marc: Moder konj I, (1911).
Franz Marc: Moder konj I, (1911). Foto: Wikipedia
Medtem ko je Marc modro povezoval z moško dimenzijo, je bila rumena zanj barva ženskega principa. Na fotografiji: Rumena krava iz leta 1911.
Medtem ko je Marc modro povezoval z moško dimenzijo, je bila rumena zanj barva ženskega principa. Na fotografiji: Rumena krava iz leta 1911. Foto: EPA

Marcovo platno je bilo eno izmed številnih modernističnih umetnin, ki so jih nacisti razglasili za manjvredno umetnost in jih razstavili na zloglasni münchenski razstavi, vendar pa ga z nje predčasno umaknili. Umestitev slike med preostala dela "zavrnjenih" umetnikov je namreč sprožila proteste vojnih veteranov, ki se niso mogli strinjati, da se ljudstvo posmehuje delu enega izmed nemških junakov. Marc je bil namreč eden izmed premnogih mož, ki so tragično končali na bojiščih prve svetovne vojne.

Tragični konec v bitki pri Verdunu
Mobiliziran je bil kmalu po izbruhu vojne leta 1914. Umetniku je likovno znanje koristilo pri izdelovanju kamuflažnih platen, s pomočjo katerih so se skrivali pred bombnimi napadi. Februarja 1916 je ženi v pismu opisoval svojo tehniko izdelave takšnih platen, pri katerih je izkoriščal optične učinke, ki jih omogoča pointilističen pristop. Kot je opisoval, je z užitkom slikal devet ponjav v slogu, ki se sprehaja "od Maneta do Kandinskega". Slikar konca leta ni dočakal. Čeprav se je znašel na seznamu vidnih umetnikov, za katere so oblasti ukazale, da se jih umakne na varno, je povelje prišlo prepozno. Zaradi udarca v glavo je umrl v bitki pri Verdunu.

Sliko Stolp modrih konj je naslikal približno leto dni pred začetkom vojne. V državni grafični zbirki v Münchnu hranijo pripravljalno študijo, ki jo je v letih 1912/1913 Marc ustvaril v tušu in gvašu. Podobo je na razglednici poslal pesnici in dramatičarki Else Lasker-Schüler. Sicer je modra ključna barva Marcovega kolorita (oba s Kandinskim sta v modrini prepoznavala moško duhovno dimenzijo, zaradi česar sta jo cenila kot barvo par excellence), pa vendar se jo je morala pesnica razveseliti, ker je bila tudi njej najljubša, postavljena pa ob njej ljube nebesne simbole, zvezde in lune.

V času nacizma pri Göringu
Leta 1919 je prišlo platno v berlinsko Narodno galerijo, kjer so ga sprejeli kot eno izmed najlepših del skupine Modri jezdec (Blaue Reiter). Ko se je začel nacizem, se je Marc znašel na "črnem seznamu". Potem ko so po protestih sliko umaknili z razstave, jo je leta 1938 zasegel Hermann Göring. Znano je, da je Göring s precejšnjim dobičkom prodal nekaj drugih Marcovih del, ne pa tudi Stolpa modrih konj.

Po koncu vojne je slika izginila, na podlagi nekaterih pričevanj pa so kuratorji aktualnih razstav prepričani, da slika ni uničena.

V ruskem muzeju ali na podstrešju nemške hiše
Organizatorka berlinske razstave Katja Blomberg po poročanju portala Art Newspaper verjame, da so jo po koncu vojne zasegli vojaki Rdeče armade, ki so jo odnesli v Sovjetsko zvezo. Slika bi torej lahko ostala v Rusiji, skrita v depoju kakšnega muzeja. Kuratorja münchenske razstave Michaela Herniga pa ne bi presenetilo, če bi jo našli na podstrešju ali kleti nekje v Nemčiji.

V Münchnu je razstava z naslovom Pogrešan, Stolp modrih konj Franza Marca: Sodobni umetniki v iskanju izgubljene umetnine na ogled v Pinakoteki moderne, v Berlinu pa v Haus am Waldsee. Na postavitvah, ki bosta na ogled do 5. junija, so razstavljena likovna premišljevanja sodobnih umetnikov o Marcovi umetnini.