Kavčič je celo življenje ostal zvest nazorom klasicistične umetnosti, 'natančni in ostri risbi, ki naj izraža lepoto in daje pomen, usklajenim razmerjem figur in predmetov, uravnoteženi kompoziciji, obvladanju naslikanega prostora, podanega z arhitekturnimi členi in detajli, ki so v skladu z zgodbo, dogodki v stari Grčiji ali v rimskem imperiju'. Foto: Narodna galerija
Kavčič je celo življenje ostal zvest nazorom klasicistične umetnosti, 'natančni in ostri risbi, ki naj izraža lepoto in daje pomen, usklajenim razmerjem figur in predmetov, uravnoteženi kompoziciji, obvladanju naslikanega prostora, podanega z arhitekturnimi členi in detajli, ki so v skladu z zgodbo, dogodki v stari Grčiji ali v rimskem imperiju'. Foto: Narodna galerija
Franc Kavčič/Caucig, Izum igranja na strune in izum petja, pred letom 1810
Umetnine je restavriral dolgoletni sodelavec Narodne galerije Kemal Selmanović. Razstavo, ki je tretja v vrsti razstav o slikarju Kavčiču, spremlja katalog, posebej je predstavljen historiat pridobitev, spremlja pa jo tudi videoprojekcija o slikah in risbah, delo Luke Hribarja. Foto: Narodna galerija
Neoklasicizem in Franc Kavčič

Franc Kavčič/Caucig (1755-1828) je eno vidnejših imen evropskega neoklasicističnega slikarstva, med vsemi slovenskimi slikarji pa je dosegel najodličnejšo kariero, saj je bil ne le profesor, temveč tudi rektor na dunajski slikarski akademiji. Obiskovalci Narodne galerije bi najbrž prepoznali njegovo sliko Salomonova sodba, ki je del njihove stalne zbirke, do 10. februarja 2008 pa si bodo lahko ogledali še nerazstavljena Kavčičeva dela, ki jih je v zadnjih letih pridobila galerija.

Slike za dunajsko gospodo
V okviru razstave bo na ogled 12 do zdaj še nerazstavljenih oljnih slik - osem mitoloških in idiličnih slik ter štiri krajine - in več študijskih risb, ki so nastale kot priprava za slike. Goriški slikar jih je pred letom 1810 ustvaril za palačo knezov Auerspergov na Dunaju. Avtorica razstave je znanstvena svetnica in dolgoletna kustodinja Narodne galerije Ksenija Rozman, ki je neločljivo povezana z raziskovanjem življenja in dela tega slikarja. Rozmanova je galeriji tudi podarila dve od razstavljenih umetnin.

Nakup na obroke
Narodna galerija je dela odkupovala postopoma od leta 2005 dalje, po prvotnem terminskem načrtu naj bi se odkupi platen iztekli šele leta 2010, vendar je vseh 12 slik že v lasti galerije in so sestavni del slovenske nacionalne dediščine. Galerija danes v celoti hrani 91 Kavčičevih risb in 14 slik, 15. platno pa je sestavni del stalne zbirke in dolgoročno posodilo Republike Avstrije, je povedala Jakijeva.

Po krivici spregledane dragocenosti
Vse umetnine so enkratno naročilo, ni pa mogoče vedeti, ali je bil za to zaslužen knez Adam ali njegov nečak Karl. Tokrat predstavljena dela so zanimiva zato, ker so bila do zdaj popolnoma neznana, tudi v palači, kjer so bila nekoč razobešena, so bila platna neopazna in edina, ki niso bila finančno zavarovana. V palači se je namreč kar trlo slik različnih mojstrov, holandskih, italijanskih in drugih, za Kavčičeve pa se nihče ni posebno zmenil.

Do zdaj je znanih je okrog 2.000 Kavčičevih risb, olj pa nekaj nad 30. Po do zdaj znanih podatkih jih je največ v Avstriji, nekaj v Sloveniji, Italiji, na Češkem in Madžarskem, po eno delo pa je v Srbiji in Združenih državah Amerike.

Neoklasicizem in Franc Kavčič