Slikovno gradivo prikazuje likovni razvoj, ki ga je od njegovega nastanka leta 1959 do danes doživel še vedno najpopularnejši junak evropskega stripa Asterix. Razstava je sestavljena iz dveh ločenih, a povezanih celot. Prva prikazuje delo prvotnega avtorja Alberta Uderza za prvi strip, druga pa njegovega naslednika za zadnji album iz Asterixove zbirke, ki ga je ustvaril Didier Condrad.

V prvem delu so na ogled prve skice in študije razvoja likov, ki dajejo vpogled v to, kako je strip sploh nastal, kako je risar Albert Uderzo ustvarjal zdaj vsem znane like in celo kako so bili ti videti, preden so se "rodili". Poleg risb so na ogled tudi kopije nekaterih originalnih tabel iz prvega albuma, za nameček pa še trojna primerjava originalne prve strani – črno-bela, originalna pobarvana in restavrirana, na novo pobarvana verzija.

V drugem delu bodo obiskovalci lahko vstopili v risarski studio in ob objavljenih skicah pokukali v zakulisje nastajanja stripa. Strip je ilustriral Uderzov naslednik Didier Conrad. Med njegovimi osnutki, skicami in risbami bo tudi zgodboris ene od strani, zanimiva pa je primerjava različnih konceptov za naslovnico stripa s končno risbo te naslovnice.

Galski junak je luč sveta prvič ugledal 29. oktobra 1959 v reviji Pilote, le dve leti pozneje pa je izšel prvi samostojni strip Asterix, galski junak. Naklada prve izdaje je bila le 6000 izvodov. Od takrat je izšlo 39 samostojnih zgodb, prevedenih v 116 svetovnih jezikov in dialektov, v skupni nakladi 385 milijonov izvodov. O Asterixu in njegovih prigodah so bili posneti tudi trije igrani in več animiranih filmov.

Da je Asterix prišel tudi v Slovenijo, sta zaslužna Francoski inštitut v Sloveniji in založba Graffit, razstavo, ki bo na ogled do 21. januarja, pa dopolnjujejo različne izdaje stripa v slovenskem jeziku.