Umetnica se na razstavi Serendipitously predstavlja z novim delom, za katero je bilo ključno bivanje v omenjeni rezidenci, ki je bilo prav tako del nagrade OHO. Med bivanjem v New Yorku je redno spremljala spletno stran oziroma platformo Craigslist, namenjeno oglasom in objavam.

Umetnica Lene Lekše v svojih delih ohranja občutek igrivosti, ki ni naključen, igra je namreč resna zadeva. Med igro veljajo drugačna pravila kot v vsakdanjem življenju in celo vsakdanji predmeti spremenijo svoj namen ter vrednost. Nagovarja radovednost v gledalcu, kar se izkaže kot uspešna strategija za njegov odziv in vključevanje. Hkrati pa avtorica pravi, da so ulice tiste, kjer vidiš in doživiš pravi New York. Tudi zgodovinsko gledano, so številni umetniki pogosto nabirali fizični material za svoje delo na newyorških ulicah. V projektu je okrog sebe ustvarjala skupnost, podobno kot pri projektu Strategije požvižgavanja, ključen pa je bil element naključja. Tako lahko razumemo tudi naslov razstave: “serendipity” pomeni nenačrtovano srečno odkritje. Foto: Galerija P74
Umetnica Lene Lekše v svojih delih ohranja občutek igrivosti, ki ni naključen, igra je namreč resna zadeva. Med igro veljajo drugačna pravila kot v vsakdanjem življenju in celo vsakdanji predmeti spremenijo svoj namen ter vrednost. Nagovarja radovednost v gledalcu, kar se izkaže kot uspešna strategija za njegov odziv in vključevanje. Hkrati pa avtorica pravi, da so ulice tiste, kjer vidiš in doživiš pravi New York. Tudi zgodovinsko gledano, so številni umetniki pogosto nabirali fizični material za svoje delo na newyorških ulicah. V projektu je okrog sebe ustvarjala skupnost, podobno kot pri projektu Strategije požvižgavanja, ključen pa je bil element naključja. Tako lahko razumemo tudi naslov razstave: “serendipity” pomeni nenačrtovano srečno odkritje. Foto: Galerija P74

Izgubljeno in najdeno ... ter vrnjeno
Lene Lekše se je pri tem osredinila na rubriko izgubljeno in najdeno ter je na dnevni ravni spremljala oglase o izgubljenih predmetih ter si zadala nalogo, da jih skuša najti in jih vrniti lastnikom. Iskanje izgubljenih predmetov in sledenje potem, ki jih ubirajo neznanci, sta nudili odličen način za raziskovanje novega mesta in spoznavanje ljudi, pri tem pa sta narekovali tudi nevsakdanjo metodologijo mapiranja prostora.

Celoten proces, oglasi, iskani objekti, opazovanja na poti in nova poznanstva so bili izhodišča za novo interaktivno instalacijo. Umetnica je na podlagi pridobljenega materiala zasnovala računalniško igro v slogu interactive fiction – tipa igre, ki je bil zasnovan in priljubljen v 90. letih prejšnjega stoletja. "Z odgovori na postavljena vprašanja se gledalec pomika po poenostavljenem zemljevidu in na ta način podoživi avtoričino detektivsko iskanje izgubljenih predmetov. Vizualna podoba igre s svojo specifično estetiko in pisavo, ki sta bili v času zgodnjega interneta povsem običajni, danes vzbudi asociacije na programiranje in hekerstvo. Ob računalniški igri, ki bo na voljo gledalcu, bodo na razstavi predstavljeni tudi izbran material in dokumentarno gradivo," so še zapisali v galeriji.

V preteklem letu nagrajeno požvižgavanje
Lene Lekše je na lanski razstavi nominirancev za nagrado OHO predstavila zvočno delo Strategije požvižgavanja_zoom debata / Whistling strategies_zoom debate.

Delo je nastalo na podlagi enkratnega dogodka – galerija Alkatraz je bila v času razstave zaradi koronskih ukrepov zaprta – na spletni platformi Zoom, kjer je umetnica organizirala srečanje žvižgačev. Posneti material je bil osnova za nastanek minimalističnega dela, s katerim je avtorica obravnavala specifične okoliščine dela v dobi pandemije, hkrati pa odprla tudi širša družbena vprašanja.

Delo Strategije požvižgavanja_zoom debata kaže značilnosti umetniške prakse Lene Lekše – njene projekte zaznamujejo odprtost, inventivnost in procesualnost, pri čemer se tematsko ukvarja z elementi in gestami vsakdana. Največ ustvarja v mediju instalacije, videa, performansa in zvoka ter je ena redkih umetnic svoje generacije, ki v svoje delo redno vključuje elemente participatornosti, so zapisali v Galeriji P74.

Lene Jakše (1995). Foto: Dejan Habicht
Lene Jakše (1995). Foto: Dejan Habicht

Lene Lekše je lani magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO), smer kiparstvo pri profesorju Jožetu Baršiju. V okviru izmenjave Erasmus je študirala na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Je prejemnica dveh priznanj ALUO za izjemne dosežke. Od leta 2018 skupaj z Laro Reichmann, Mihaelom Novakom, Nino Goropečnik in Mašo Knapič v okviru pop-up projekta Galerija 7:069 organizira študentske razstave po Sloveniji.

Sodelovala je na več samostojnih in skupinskih razstavah, med drugim: Strategije požvižgavanja, Galerija Alkatraz, Ljubljana, I hope it rains, Vent space gallery, Tallin, Estonija, 9th Triennial of Contemporary Art U3, Dead and Alive, Moderna galerija, Ljubljana (2020), Sočasje, dolgočasje in izvenčasje, Galerija Škuc, Ljubljana (2019/20), Ekspedicija Atlantida, Galerija Simulaker, Novo mesto, Sokolovo oko/Under the Eagles Gaze, Dobra Vaga, Ljubljana (2019), So-delo-vanje, Galerija Alkatraz, Ljubljana (2018), Greška, Osijek, Hrvaška, When the Camp is in the dining room, Groningen, Nizozemska, Minerva’s Next – Storage Wizard, Corridor Project Space in Kunst huis SYB, Groningen, Nizozemska (2017).

Razstava Serendipitously je v Galeriji P74 na ogled do 2. februarja.