Kolektiv freštreš raziskuje možnosti umetniške, oblikovalske in literarne uporabe specifičnih motivov s področja jedrske antiutopije in popularne kulture. Foto: freštreš

Društvo za sodobno kulturo Fotopub v sklopu Galerijske četrti Šiška po razstavi, skozi katero se vzpostavlja povezava med kulturo narodno-zabavne glasbe in žanrom antiutopije ter ustvarja špekulativni prostor “postapokaliptičnega” sveta jedrsko opustošene Zemlje oz. Slovenije, pripravlja še vodstvo.

Protipostavitev tako kričeče nesorodnih idej deluje po eni strani disonantno, po drugi strani pa absurdno humorno, so zapisali pri Fotopubu. Foto: freštreš

Nasilje estetike in estetika nasilja
"Protipostavitev tako kričeče nesorodnih idej deluje po eni strani disonantno, po drugi strani pa absurdno humorno, kar je pogosta kombinacija v estetiki umetniškega kolektiva freštreš. Skozi prizme antiutopije, svetovne katastrofe in postnarodno-zabavne glasbe, kolektiv problematizira teme nacionalizma in populizma v množični kulturi ter poskuša nakazati povezave med nasiljem estetike in estetiko nasilja v kulturnih konstruktih, ki se prikazujejo kot zabavni in ljudski, ter med civilizacijskim propadom po takšni ali drugačni globalni katastrofi."

Morda je civilizacijski propad kar fizična uresničitev simbolne realnosti turbofolka, k čemur recimo napeljujejo nekatera filozofska izvajanja teoretika Slavoja Žižka o (post)moderni (v njegovem primeru predvsem balkanski) glasbi, kulturi in filmu, še razmišljajo ustvarjalci.

Del razstave je tudi predstavitev nove številke revije freštreš Atomik, poimenovane po prvi besedi v imenu znanega slovenskega glasbenega kolektiva, ki je na slovenskem območju že skoraj ponarodel. Vzporedno bo skozi interaktivno razstavo kolektiv freštreš raziskoval možnosti umetniške, oblikovalske in literarne uporabe specifičnih motivov s področja jedrske antiutopije in popularne kulture.

Foto: freštreš

Zapuščen objekt iz leta 1968
Postavitev na zapuščenem bencinskem servisu Petrol, ki je bil zasnovan kot del celostne urbanistične ureditve severnega vstopa v mestno središče Ljubljane. Objekt je bil zgrajen leta 1968, zasnoval pa ga je arhitekt Milan Mihelič, Prešernov nagrajenec in učenec Edvarda Ravnikarja.

Po prvi predstavitvi bencinskega servisa kot razstavnega prostora s projektom Taiya Onorata in Nica Krebsa junija 2017 je Fotopub prostor prejel v daljšo začasno uporabo in septembra lani v prostoru predstavil uveljavljeno nizozemsko vizualno umetnico Anouk Kruithof.

Tretji po vrsti, ki se tam predstavljajo, pa so že omenjeni Freštreš, neodvisen slovenski umetniški kolektiv, ki združuje perspektivne mlade ustvarjalce na področjih grafičnega oblikovanja, ilustracije, fotografije, literature, izvedbe inštalacijsko-performativnih dogodkov in drugih umetniških sferah.