Foto: EPA

Slika, ki so jo leta 2017 kot Leonardovo delo prodali za rekordnih 450 milijonov dolarjev, vse odkar se je pojavila na trgu, razdvaja umetnostne zgodovinarje. Ugledno ime stroke in velik poznavalec opusa renesančnega mojstra Martin Kemp je še danes prepričan o avtentičnosti dela, drugi so veliko bolj sumničavi.

"Več virov iz Louvra mi pravi, da ni veliko kustosov v muzeju, ki bi verjeli, da sta slika in signatura zares Leonardova," besede umetnostnega zgodovinarja in pisca Bena Lewisa, ki se je poglobil v vprašanje sporne atribucije in zgodbo enigmatičnega dela popisal v knjigi The Last Leonardo (Zadnji Leonardo), povzema britanski Guardian.

Leonardo da Vinci je raziskoval tudi v Sloveniji

"Če bi se odločili, da jo vključijo v razstavo, bi jo razstavili kot delo delavnice," dodaja. Takšna atribucija pa bi v zadrego spravila lastnika slike, saj bi s tem vrednost dela padla na kakšnega 1,5 milijona dolarjev, zato je verjetno nikoli ne bi želel posoditi muzeju.

Odrešenik sveta od leta 2017, ko je bil prodan na dražbi dražbene hiše Christie's, še ni bil javno razstavljen. Najdražjo prodano sliko na svetu naj bi po prvih informacijah po nakupu pridobile lokalne oblasti. Konec lanskega leta je New York Times razkril, da za nakupom stoji član savdskoarabske kraljeve družine, princ Badr bin Abdullah, zatem pa je časopis Wall Street Journal poročal, da je omenjeni princ nakup opravil v imenu savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana. Ta sicer tega ni nikoli potrdil, neuradno pa naj bi privolil v to, da bo slika osrednji eksponat abudabijske izpostave Louvra. Prav tako naj bi jo posodili za veliko retrospektivo, ki jo ob 500-letnici da Vincijeve smrti pripravljajo v pariškem Louvru.

Predstavitve v Abu Dabiju je bila lani nepričakovano odpovedana, po Lewisovih besedah pa slike tudi v Parizu ne bodo videli.

Oktobra bodo v Louvru, kjer med drugim domuje najslavnejše Leonardovo delo, Mona Liza, odprli veliko razstavo, s katero se bodo poklonili 500-letnici slovesa tega renesančnega mojstra. Poleg pomembnih umetnikovih del, ki jih sicer hranijo v muzeju, bodo vrsto slik posodile tudi druge institucije z vsega sveta. Foto: EPA

Olje na leseni plošči Odrešenik sveta (Salvator mundi) naj bi nastalo okoli leta 1500. Gre za upodobitev Jezusa, ki ima desnico dvignjeno v blagoslovu, v levici pa drži stekleno oblo, simbol sveta, njegovega stvarstva. Poleg simbolne vrednosti je bila steklena krogla ali steklen predmet tisti detajl slike, na katerih so slikarji zaradi zahtevnosti upodabljanja dokazovali svoje mojstrstvo. Jezusova figura je odeta v modro oblačilo z bogato okrašeno zlato obrobo, postavljen pa je pred črno ozadje, ki je bilo v visoki renesansi priljubljeno ozadje portretov. Tudi Leonardo ga je nekajkrat uporabil na slikah, preden je monokromno črnino odprl v krajino.

V Louvre na razstavo da Vincijevih del samo z rezervacijo

Kako se je slika sploh pojavila pri dražbeni hiši Christie's? Leta 2005 sta jo na razprodaji nekega posestva v New Orleansu kupila dva ameriška trgovca z umetninami, za pičlih 1175 dolarjev. Slika je bila menda v izredno slabem stanju, zato so jo poslali k restavratorjem, ki so bili po dolgoletnem ukvarjanju z delom vse bolj prepričani, da gre za izgubljenega Leonarda. Na podlagi domnevne atribucije so jo vključili tudi v veliko razstavo Leonardovih del v Narodni galeriji v Londonu leta 2011. Atribucija ni po vseh teh letih nič bolj razrešena. Pravzaprav se niti dobro ne ve, kje se slika nahaja. Lewis je prepričan, da je v strogo varovanem sefu v Švici.