Razstava, ki jo bodo odprli novembra, bo skušala pokazati na pomen, ki jo je kot dinamična sila imela risba v Botticellijevih delih. Na ogled bo nekaj več kot 60 del, ki jih bo za to priložnost posodilo 42 ustanov.

Od tega bo 27 risb – pet jih je umetniku pripisanih na novo. Ker gre za izjemno krhka dela, jih ni mogoče pogosto razstavljati, zato bodo številna izmed njih prvič v sodobni zgodovini prepeljana iz institucij, kjer jih sicer hranijo.

Kustos Furio Rinaldi je v pripravah na razstavo opravil obsežno raziskavo, ki je privedla do novih atribucij. Med temi je pripravljalna risba za sliko Marija z otrokom in mladim Janezom Krstnikom iz let med 1468 in 1470 iz Louvra. Zadnja bo na razstavi predstavljena skupaj z na novo pripisano pripravljalno risbo.

"Kustos za risbe in grafike v muzejih Furio Rinaldi je v letih priprav na razstavo opravil izjemne raziskave," je dejal direktor muzeja Thomas P. Campbell. Napoveduje, da bo razstava prelomna z vidika predstavitve izjemnega pomena risbe v Botticellijevem ustvarjanju.

Botticelli je bil sicer vešč risar in eden prvih umetnikov, ki je risanje postavil v središče svoje estetske in oblikovalske prakse, a se je kljub temu ohranilo zelo malo njegovih risb: danes vemo za manj kot 30 listov, ki mu jih stroka brez pomislekov pripisuje. Slaba ohranjenost pripravljalnih del ni zares posebnost, saj to tudi sicer velja za risbe tistega časa – navsezadnje se je kot umetnine cenilo predvsem končana dela. Poleg tega je umetnikov nekonvencionalni slogovni napredek najizrazitejši prav v risbah, zaradi česar je pripisovanje risb umetniku še posebej zahtevna naloga.

Botticelli se je kot eden najplodovitejših portretistov svojega časa še posebej posvečal natančnim in sugestivnim študijam glave, ki predstavljajo razmeroma velik delež njegovih ohranjenih risb.

Od medičejskega razkošja do Savonarolove askeze
Rodil se je ok. leta 1445 v Firencah. Najprej se je učil zlatarske obrti, kot slikar pa se zgledoval pri Filippu Lippiju in Masacciu, pri katerih je našel navdih v podajanju svetlobe in senc. Od leta 1470 je imel svojo delavnico. Veliko je ustvarjal za Medičejce, leta 1481 pa je na povabilo papeža Siksta IV. odšel v Rim in slikal v Sikstinski kapeli. Od leta 1482 je znova ustvarjal v Firencah.

Pod vplivom karizmatičnega italijanskega redovnika in reformatorja Girolama Savonarole je okoli leta 1491 prenehal obdelovati antične motive, nekaj slik pa celo zažgal. Po Savonarolovi usmrtitvi je slikal le še v mračnem asketskem slogu. Zadnja leta je preživel v dolgovih in telesno povsem oslabljen. Umrl je leta 1510.

Razstava v Muzejih lepe umetnosti v San Franciscu bo na ogled od 18. novembra do 11. februarja 2024.