UGM so uradno odprli 8. februarja 1954. V galeriji, ki domuje v nekdanji meščanski palači iz prve polovice 19. stoletja in nekdanji cerkvi celestinskega samostana iz druge polovice 18. stoletja na Strossmayerjevi ulici, hranijo danes zbirko več kot 7.000 umetniških del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja do danes. Foto: BoBo
UGM so uradno odprli 8. februarja 1954. V galeriji, ki domuje v nekdanji meščanski palači iz prve polovice 19. stoletja in nekdanji cerkvi celestinskega samostana iz druge polovice 18. stoletja na Strossmayerjevi ulici, hranijo danes zbirko več kot 7.000 umetniških del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja do danes. Foto: BoBo

Razstava, ki jo v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) odpirajo nocoj, predstavlja vrhunce njihovih zbirk. Breda Kolar Sluga je skupaj z Juretom Kirbišem tudi kustosinja razstave.

Sto let organizirane likovne dejavnosti
Postavitev opisujejo kot preplet ikoničnih del s področja slikarstva, kiparstva, risbe in grafike, pa tudi sodobnejših oblik, kot so fotografija, video in prostorske postavitve. Poseben poudarek namenjajo ustvarjalnosti severovzhodne Slovenije. Pripravljajo jo v letu, ko v Mariboru praznujejo sto let organizirane likovne dejavnosti.

Na ogled bo več kot sto del umetnikov iz zbirke UGM-a, ki so nastala v 20. stoletju. Izbor vključuje umetniška imena in dela, ki so pomembno vplivala na slovensko kreativno sfero v slikarstvu, kiparstvu, grafiki, ilustraciji, fotografiji, videu in instalaciji.

Sorodna novica 65 let UGM-a, ki pa še vedno čaka na ustreznejše prostore

Le majhen del njihove bogate zbirke
Po besedah Brede Kolar Sluge so izbrana umetniška dela le majhen del njihove bogate zbirke, ki šteje že skoraj 7000 del in priča o pestri zgodovini umetnosti in tudi galerije. Njihova zbirka je postala referenčna v domačem in mednarodnem prostoru in se je tako uvrstila v skupino najdejavnejših mednarodnih akterjev tega področja, meni direktorica UGM-a.

Z razstavo želijo opozoriti na ustvarjalnost njihovega prostora, hkrati pa tudi na nujnost stalnega razstavnega prostora za predstavitev svoje zbirke. Redno predstavljanje v publikacijah, na spletu in z drugimi orodji je po njenem mnenju sicer dobrodošlo, a je moč doživljanja umetnosti ob neposrednem stiku z izvirno umetnino nenadomestljiva.

Z razstavo bodo povezali znana imena, kot sta Ivana Kobilca in Zoran Mušič, z umetninami manj znanih ali celo spregledanih umetnikov, ki so bile videne redko, a zanje v galeriji menijo, da so izvrstne in navdihujoče.

Razstava bo na ogled do naslednje jeseni.