V Museo de Arte Latinoamericano de Buenos Aires (Muzeju latinskoameriške umetnosti v Buenos Airesu – Malba) so odprli razstavo Tercer ojo (Tretje oko), ki vključuje tudi omenjeni avtoportret. Platno iz leta 1949 je novembra lani na newyorški dražbi kupil ustanovitelj muzeja, argentinski podjetnik Eduardo Costantini. Z odštetih 34,9 milijona dolarjev je ta slika postala tudi sploh najdražje delo kakega umetnika iz Latinske Amerike.

Pet let pred smrtjo naslikano platno
Frida Kahlo se je na tem avtoportretu, ki je nastal pet let pred njeno smrtjo, upodobila z glavo svojega moža, slavnega slikarja Diega Rivere (1886–1957), na čelu. Slika je toliko pomembnejša, ker gre za njen zadnji avtoportret. Predstavlja njeno strastno, a tudi skrajno težavno razmerje z Rivero, od katerega se je vmes ločila, nato pa se z njim ponovno poročila. Slika je bila nazadnje javno razstavljena leta 1998, nato pa je bila vse do lanske dražbe v zasebni zbirki v ZDA. Platno je bilo sicer nazadnje na dražbi prodano leta 1990 za 1,4 milijona dolarjev.

240 del latinskoameriških umetnikov
Razstava Tretje oko, ki bo na ogled do 1. septembra 2023, združuje Costantinijevo zasebno zbirko z deli iz zbirke muzeja Malba. Na ogled je 240 stvaritev pomembnih latinskoameriških umetnikov, kot sta Frida Kahlo in Diego Rivera, ob njiju pa še Tarsila do Amaral, Xul Solar, Joaquin Torres Garcia, Emilio Pettoruti, Wifredo Lam, Roberto Matta, Maria Martins, Remedios Varo, Antonio Berni in Jorge de la Vega, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Lastna podoba, prežeta z zgodovino in duhom domovine
Življenje znamenite mehiške slikarke Fride Kahlo (1907–1954) sta poleg viharnega zakona z Rivero zaznamovala tudi huda nesreča z avtobusom v mladosti in posledična nezmožnost, da bi imela otroke. V zgodovino umetnosti in tudi v zavest širše javnosti se je vtisnila s svojimi avtoportreti in z rabo intenzivnih, živahnih barv. Njene slike odražajo njeno življenje, hkrati pa je njena umetnost spojena tudi z zgodovino in duhom Mehike za časa njenega življenja. V njej se namreč odražajo družbene in kulturne spremembe, ki so vodile k mehiški revoluciji.