Železarna Sisak, 2017, olje, platno. Foto: Jaka Babnik.
Železarna Sisak, 2017, olje, platno. Foto: Jaka Babnik.

"Stanja, ki jih preživljamo letos na globalni ravni, niso prav daleč od teme, ki si jo je slikar zadal v omenjenem ciklu, saj se je umetnik tokrat osredotočil predvsem na objekte, ki odsluženi in odvezani svoje funkcije obležijo na smetišču zgodovine, ki je hkrati smetišče vsebin, ki služijo pri vzpostavitvi državnih aparatov," so še zapisali ob razstavi, katere kustos je Nikola Šuica, umetnostni zgodovinar, redni profesor Fakultete za likovno umetnost Univerze v Beogradu.

Pogled v razstavišče. Foto: Galerija Božidarja Jakca
Pogled v razstavišče. Foto: Galerija Božidarja Jakca

Središče funkcioniranja državnih sistemov
V tem kontekstu, pišejo, je trenutna pandemija zgolj še eden en vzrokov Stanj, ki, antropocentrično gledano, zadeva samo središče funkcioniranja državnih sistemov.

Umetnik in kustos zaradi pandemije nista bila navzoča na odprtju razstave, kar so v galeriji poskušali nadomestiti z digitalnim prenosom, "s čimer smo dejansko vsebinsko posegli v razstavo samo".

Slikar, doslej znan predvsem po abstraktnih slikah velikih formatov, je tokrat posegel v polje digitalnih medijev, ki okrepljeni z informacijsko revolucijo in prenosi digitalne preciznosti več kot tri desetletja vstopajo tudi v slikarstvo.

Vidovič, kot je zapisal Šuica, je tako posegel po medijskih dražljajih, ki ustvarjajo sodobne modele vidnosti tako, da mešajo resničnost in laži. "Dojemanje panoptikuma takšnega neustavljivo dinamiziranega sveta pa se komajda lahko spozna brez ironije."

Iz planetarnega razpona
Naslikani motivi prihajajo iz planetarnega razpona in s senzibilnostjo svoje izdelave združujejo melanholični občutek izključenosti. Cikel Stanja prinaša tako natančen obseg realnih, vendar s slikarskim jezikom zamišljenih svetov, strukturiranih prizorov, ki jih je moč prepoznati in hkrati zaznati v plastenju medijskih fiksacij.

RDEČA FARMA, 2018, olje, platno. Foto: Galerija Božidarja Jakca
RDEČA FARMA, 2018, olje, platno. Foto: Galerija Božidarja Jakca
SILOS V SEVERNI BOSNI, 2019, olje, platno. Foto: Jaka Babnik
SILOS V SEVERNI BOSNI, 2019, olje, platno. Foto: Jaka Babnik

Naslikana dela so lokacijsko in smiselno diskretno subverzivna, razmišlja Šuica. "V naslovih, kot so Željezara Sisak (Železarna Sisak), Silosi u severnoj Bosni (Silosi v severni Bosni) ali Pista se njihov jasen propad ali usmerjen namen zrcali kot primer spomenika zgodovinskim izginotjem, nesrečam ali slutnji, izzivu ugaslih sanj."

Skozi statično umirjenost zelo natančne strukture motiva je mogoče opaziti oddaljeno sled fotografskega izhodišča, preoblikovanega in izvedenega z reducirano barvno lestvico, pri čemer način slikanja oziroma plastenja barvnih nanosov prav gotovo izhaja iz njegovih prejšnjih abstraktnih ciklov in pristopov nepredmetnega spontanega prodiranja v materijo.

Ambient zadušnice ali posvečenega kraja samote in gledanja
Skozi Vidovićev avtentični slikarski proces se v splošni tranzicijski obremenitvi tretjega tisočletja in globalni izčrpanosti izrisuje nova vloga umetnika, usmerjenega v položaj obsesivne samotne, a tudi globalnega soočenja s koncem zgodovine, je med drugim zapisal Šuica, ki izpostavlja slikarjev ambient zadušnice ali posvečenega kraja samote in gledanja. Opisuje ga kot princip, ki se dosledno odvija na monumentalnih platnih cikla Stanja.

Akademski slikar Slobodan Vidović se je leta 1974 rodil v Gradiški v Bosni in Hercegovini in diplomiral leta 2002 na umetniški akademiji. Sodeloval je pri več rezidenčnih projektih v domovini in tujini. Leta 2014 je na slikarskem oddelku Akademije za umetnost v Banjaluki končal podiplomski študij. Živi in ustvarja v Banjaluki, zaposlen je v tamkajšnjem Kulturnem centru Banski dvor.

Razstava bo v Kostanjevici na Krki na ogled do 6. septembra.