V pravem času je zaznala smernice prihodnosti, pa tudi to, da lahko tudi muzeji iz manjših držav in z manj sredstvi, a z dobro premišljenim programom dosežejo velik ugled v mednarodnem prostoru. Prav danes smo sicer dobili še neuradno informacijo, da bo od 23. decembra naprej Moderno galerijo kot v. d. vodil Robert Simonišek.

Že leta 1992, ko je bila pri komaj 34 letih še vršilka dolžnosti direktorice Moderne galerije, je v intervjuju za časopis Delo dejala, da želi k sodelovanju vabiti le najboljše in da je pomembna vključenost v evropska omrežja. "Leto za letom je pripravljala razstave, ki so bile mejniki v Jugoslaviji, vzhodni Evropi in širše v globalnem kontekstu," je v pogovoru za TV Slovenija povedal Anthony Gardner, žirant in profesor na Oxfordu.

Sredi devetdesetih je že bila komisarka slovenskega paviljona na beneškem likovnem bienalu, veliko delo pa je opravila tudi kot iniciatorka nastanka prve zbirke sodobne, neoavantgardne umetnosti vzhodne Evrope Arteast 2000+. Ko so ta dela še bila dostopna po zmernih cenah, je v Ljubljani oblikovala zbirko, ki je referenca za raziskovalce sodobne umetnosti.

Moderno galerijo postavila na zemljevid Evrope

Urška Jurman, programska vodja društva Igorja Zabela: "Kot izpostavlja žirija v svoji obrazložitvi, je Zdenki Badovinac uspelo postaviti Moderno galerijo na zemljevid referenčnih muzejev v Evropi in širše."

Kot ena izmed pobudnic združenja evropskih muzejev Internacionala, pa tudi kustosinja razstav, denimo retrospektive gibanja Neue slowenische Kunst, ki je potovala v več velikih muzejev v tujino, in pa – navsezadnje – pobudnica razširitve Moderne galerije z novo stavbo, posvečeno sodobni umetnosti, je Zdenka Badovinac močno zaznamovala slovensko umetniško, pa tudi muzejsko prizorišče.

Z nagrajenko se je v Odmevih pogovarjala voditeljica Tanja Starič. Vabljeni k ogledu videa spodaj.