Krškopoljski prašič. Foto: Radio Slovenija

Projekt Črno-belo bogastvo, s katerim želijo okrepiti prepoznavnost krškopoljskega prašiča, je kot vodilni partner prijavila Občina Krško. Po podatkih Regionalne razvojne agencije Posavje iz Krškega, ki je vodilni partner tamkajšnje lokalne akcijske skupine, so celoten projekt ocenili na nekaj manj kot 200.000 evrov. Dobre tri četrtine sredstev je posavski razvojni agenciji sicer že odobrila Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki upravlja Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Pri projektu so se s krško občino povezali brežiški Posavski muzej, Kmečka zadruga Sevnica, Društvo rejcev krškopoljskih prašičev in posavska Restavracija Kunst. Projekt nameravajo končati konec avgusta 2021, so še zapisali v agenciji.

Obstanek edine ohranjene slovenske avtohtone prašičje pasme je ogrožen, vendar pa se število krškopoljca zadnja leta krepi. Foto: BoBo

Sicer pa so Posavci projekt okrepitve prepoznavnosti krškopoljskega prašiča začeli že v jeseni. Predstavnica Občine Krško, ki je projektni vodilni partner, Janja Jordan, je ob njegovi predstavitvi povedala, da si od tega med drugim obetajo obogatitev območne turistične ponudbe.

Med projektnimi cilji je navedla pripravo podlag za oblikovanje raznovrstnih izdelkov, od prehrambnih do uporabnih in turističnih, povezovanje ter aktivacijo različnih deležnikov z vzpostavitvijo regijske mreže krškopoljca na vseh ravneh, spodbudo razvoju podjetništva, usposobitev ponudnikov in oblikovanje tržnega načrta. Predvsem pa je njihov cilj ohranitev še vedno ogrožene in edinstvene krškopoljske prašičje pasme. Hkrati gre za ohranitev pomembnega dela posavske kulturne dediščine in za spodbudo razvoju območne kulinarično-turistične ponudbe, je še dejala Jordanova.

Prašičereja je imela v preteklosti ključno vlogo

Kot je znano, je bila na Dolenjskem in v Posavju nekdaj posebej značilna reja priljubljene domače pasme krškopoljskega ali črnopasastega prašiča. Tega zakon o živinoreji opredeljuje kot avtohtono pasmo, njegova reja pa je bila za oskrbo domačinov in njihovo preživetje izjemnega pomena. Prvi zapisi o krškopoljcu so sicer iz leta 1851.

Na omenjenem območju so to pasmo čvrstega mesa in obilne maščobe častili kot malokatero domačo žival. Krškopoljec je tudi edina ohranjena slovenska avtohtona prašičja pasma. Njen obstanek je ogrožen, vendar pa se število krškopoljca zadnja leta krepi.