Društvo ledvičnih bolnikov Posočje je bilo ustanovljeno leta 1999 in je najprej organiziralo prevoze svojih članov na dializo, nato pa začelo razmišljati o lastnem centru. Tega so najprej hoteli organizirati kot dislocirano enoto šempetrske bolnišnice, vendar tam niso našli posluha, zato so odprli zasebni zavod. Ta je v dobrih šestih letih ob podpori vseh treh posoških občin in državne politike prišel do nove stavbe in opreme za 17 dializnih mest ter internistično ambulanto, kjer gostujoči zdravniki opravijo potrebne preglede.

Ledvični bolniki iz Posočja tako lahko že 10 let tja hodijo na dializo, tudi preglede opravljajo bližje domu, prej so se namreč morali voziti v Splošno bolnišnico Šempeter, ki je od Kobarida oddaljena 54 kilometrov. Kot je povedal direktor zavoda in predsednik Društva ledvičnih bolnikov Posočje Božo Kanalec, so samo pri kilometrini privarčevali skoraj toliko, kolikor je pred desetimi leti znašala začetna investicija v zavod. V svojem govoru se je zahvalil petim medicinskim sestram in gostujočim zdravnikom, pa tudi vsem tistim, ki so leta 2006 darovali sredstva za izgradnjo dializnega centra.

Kljub uspešnemu delu pa še vedno pogrešajo stalnega zdravnika specialista nefrologa, nekoliko težav imajo tudi z zagotavljanjem medicinskih sester, ki morajo biti za dializo posebej izšolane. Epidemijo covida-19 za zdaj prestajajo uspešno, nakupili in opremili so tudi zabojnik za dializo okuženih bolnikov, ki so ga za enega bolnika tudi že uporabili.

Kakor je v svojem nagovoru poudaril predsednik republike Borut Pahor, je tovrstni dializni center unikum ne samo v Sloveniji, ampak tudi Evropi. Pohvalil je zavzetost vseh, ki so sodelovali pri organiziranju centra, pa tudi pogum, da so prešli dvome, da lahko zasebna pobuda pripomore k širitvi kakovosti in dostopnosti zdravstvenih storitev. Kanalec je iz njegovih rok prejel pisno zahvalo predsednika republike, že pred tem mu je priznanje izročil Milan Osterc.