Kmetje si obetajo, da bo po prenosu na občine namakalni sistem dobil boljšega gospodarja. Foto: gov.si
Kmetje si obetajo, da bo po prenosu na občine namakalni sistem dobil boljšega gospodarja. Foto: gov.si

Dolgoletna zgodba o nenehnih okvarah in neodgovornem upravljanju enega največjih namakalnih sistemov pri nas – Vogrščka v spodnji Vipavski dolini – dobiva delni epilog. Končno je zadrževalnik obnovljen, 200 kilometrov razvodja pa bo iz državnih prešlo v lokalne roke.

Več kot 1000 kmetov, vezanih na vodo iz Vogrščka, je s prenosom upravljanja z državne na lokalno raven zadovoljnih. "Vsekakor upamo, da bodo občine boljši gospodar, kakor je bila država," je za Televizijo Slovenija povedal predsednik civilne iniciative Vogršček Srečko Kofol.

Doslej je bila to skrb državnega Sklada kmetijskih zemljišč, pri katerem priznavajo, da je sistem dotrajan. "Poškodb in okvar je bilo skupaj 35 v letošnjem letu – za slabih 50 tisoč evrov. Najslabši pa je del primarnega razvoda v dolžini dva kilometra pod Vrtojbensko-biljenskimi griči," je pojasnil Martin Brus iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. "Teh popravil ne plačujejo uporabniki sistema sami," je poudaril. Plačalo jih bo namreč kmetijsko ministrstvo.

Podražitve bodo neizogibne

Kmete skrbi še cena vode oziroma ali bodo stroški pod občinsko upravo zanje višji. "Mi se bomo potrudili, da bodo čim nižji. Verjetno pa nekaj višji kot do zdaj v vsakem primeru bodo," priznava župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk. Kmetje po besedah Kofola letos plačujejo 112 evrov na hektar. "Upam, da bo cena ostala taka," je poudaril.

"Želeli bi si, da ko upravljanje prevzamejo občine, da bi mi plačevali po koncu sezone. Ko tudi mi dobimo sredstva od prodanih pridelkov. Tako pa zdaj zalagamo za sezono naprej," je dejal lokalni kmet Kristjan Ušaj. Na odgovor lokalnih skupnosti še čakajo.

Kmetje bodo tudi po prenosu iz državnega v lokalno upravljanje še vedno odvisni tudi od države, saj si prav od nje obetajo več milijonov evrov za obnovo povsem dotrajanega sistema. Če bo denar za to zagotovila, bodo občinam ostali vzdrževalni stroški, a tudi ti zaradi zastaranega sistema ne bodo nizki. V občinskih proračunih dodatnega denarja za to ni in jasno je, da bo breme padlo na kmetova pleča. Ob tem se govori tudi o podvojitvi trenutne cene na hektar.

Država je nekaj namakalnih sistemov že prenesla na občine, na primer v Krškem in Gorišnici, in tam so kmetje zadovoljni.

Namakalni sistem Vogršček iz državnih v lokalne roke