Foto: Uroš Stepišnik
Foto: Uroš Stepišnik

Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, je za MMC pojasnil, da lokalno prebivalstvo za zdaj trdi, da gre za naraven pojav. Zaradi toplote naj bi ga povzročilo gnitje v vodi, ki je stala zaradi poplav in se nato iztekla v strugo. Obseg onesnaženja po Kasteličevih besedah še ni znan. "Dogodek smo prijavili, policija je opravila ogled terena, zavarovala vzorce, čakamo na rezultate preiskav. Sam trenutno težko komentiram, ali gre za naraven pojav ali gre za kombinacijo drugih stvari," je dejal Kastelic.

Sorodna novica Onesnaženje voda na Ljubljanskem barju, tudi Ljubljanice. Najverjetnejši krivec komunalno blato.

Črn je celoten tok Ljubljanice po sotočju z Bevškim jarkom, Ljubljanica onesnažena teče tudi po središču Ljubljane. Po neuradnih podatkih je onesnaženje prišlo z Vrhnike, je na novinarski konferenci dejal župan Zoran Jankovič in dodal, da merilne naprave v Ljubljani sicer še niso pokazale onesnaženja. "Za Ljubljansko barje sta kakovost vode in primeren vodni režim zelo pomembna. Vsak tak dogodek vpliva na vodotoke. Vsako nenormalno stanje je skrb vzbujajoče," je za Televizijo Slovenija dejal Kastelic. Onesnaženo območje spada tudi v zaščiteno območje Nature 2000.

Domnevno onesnaženje je v nedeljo na levem pritoku Ljubljanice, na potoku Bevški jarek, odkrila skupina geografov ob rutinskem terenskem delu. Vsebnost kisika v vodi Bevškega jarka je bila le 12,4-odstotna, je v ponedeljek povedal profesor fizične geografije Uroš Stepišnik.

Tudi s Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da so bili včeraj dopoldne obveščeni o dogodku, kjer naj bi na območju Barja med Podpečjo in Notranjimi Goricami prišlo do onesnaženja okolja. "Policisti so v t. i. stari strugi Ljubljanice zaznali snov rjavo-rdeče barve. Obveščene so bile pristojne službe, policisti pa so opravili ogled in zavarovali vzorce snovi. Za kakšno snov gre, vzrok za njen pojav in morebiten vpliv na okolje oziroma posledice še niso znani in so predmet nadaljnje kriminalistično forenzične preiskave," so javili s policije.

Na terenu so po poročanju TV SLO tudi že inšpektorji inšpektorata za okolje in energijo ter inšpektorata za naravne vire in prostor.

Onesnaženje na Ljubljanskem barju

Črna voda in smrad na Ljubljanskem barju po nekaterih ocenah naraven pojav

Iz vrst stroke in domačinov prihajajo ocene, da sta temna barva vode in neznosen vonj posledica tipičnega propadanja po poplavah, do kakršnega tu sicer v milejši obliki pride večkrat, je za STA poudaril predsednik sveta Krajevne skupnosti Bevke Jernej Lenarčič.

Nekaj dni po poplavah se je začel v okolici Bevk po njegovih besedah širiti neznosen smrad po gnilobi in mrhovini. Vse, kar je raslo tam, kjer je 10, 12 dni stala voda, je odmrlo, poginile so živali, kot so krti in miši, je povedal.

Lenarčič je dodal, da je tokrat razlika v tem, da se poplave običajno pojavljajo spomladi, ko vegetacije še ni, ali jeseni, ko je že suha. Zdaj pa je pojav zaradi vpliva visokih temperatur, mladega rastlinja, večje količine odmrlih živali bistveno intenzivnejši, je navedel. Sicer pa je območje, od koder se izlivajo vode v Bevški jarek, zaradi nadmorske višine – tu je raven najnižja – in neočiščenih jarkov najdlje poplavljeno, je še dejal in se obregnil ob pristojne, ker kljub več pozivom še vedno niso našli rešitev za to.

Lenarčič zato meni, da stanje na potoku Bevški jarek ni posledica onesnaženja s komunalnim blatom čistilnih naprav. Ta teza se mu zdi "popolnoma nelogična". "Morebitno odloženo blato bi se ob poplavah najprej razlilo po površinah in razredčilo. Da bi po tolikem času povzročilo omenjeni pojav, v omenjenih koncentracijah, bi morala biti količina materiala izredno velika (izračunljiva) ali pa bi je moralo biti nekaj odlito zdaj neposredno v jarek," je argumentiral.

Onesnaženje na Barju naravni pojav?

"Glede na raven kisika so ribe, ki so bile v Bevškem grabnu, zagotovo poginile"

Predsednik Ribiške družine Vrhnika Marko Barišić meni drugače. "Če niso poplave, če ne gre za naravno katastrofo, potem je to napravil človek. Da bi bilo kisika v vodi tako malo brez človeškega vmešavanja, je po mojem mnenju nemogoče," je povedal za MMC. Barišić ob tem opozarja, da je bil vodostaj do pred kratkim dokaj visok, zato je tako nizka koncentracija kisika po njegovem mnenju posledica onesnaženja.

Mogoče je tudi, da je bila voda onesnažena že prej, a tega ni bilo opaziti. Visok pretok voda na začetku avgusta, ko so Slovenijo prizadele katastrofalne poplave, bi onesnaženje lahko prikril. "Zdaj pa se je voda zjasnila in zbistrila," dodaja Barišić, ki glede na objavljene fotografije ocenjuje, da če gre za izpust, ki ga je povzročil človek, ne gre zgolj "za eno cisterno". "Moja prva misel je bila, da gre za komunalno blato. Voda se je zdaj toliko spustila, da se to bolje vidi."

V Ribiški družini Vrhnika doslej sicer niso prijeli prijav o poginu rib. "Glede na raven kisika so ribe, ki so bile v Bevškem grabnu, zagotovo poginile. Zaznali pa jih nismo, saj niti ne vemo, kdaj se je onesnaženje začelo in kdaj je prišlo do pogina. Glede na visok vodostaj in pritok je mogoče, da je ribe odplaknilo naprej." Ribiška družina je v ponedeljek pregledala strugo dolvodno proti Ljubljanici, a ni zaznala ničesar, dogajanje pa bodo pozorno spremljali še naprej.

V teh vročih in sušnih dneh bi se lahko vodostaji znova znižali, kar pomeni, da se lahko stanje Bevškega grabna kot Ljubljanice še poslabša. Za zdaj ni jasno ne, kaj je vir onesnaževanja, ne kdaj je do onesnaženja prišlo in ali, če gre za izpuste, ti še vedno uhajajo v vodo. Po Barišićevih besedah je takšne vrste onesnaženje, ki se raztaplja v vodi, tudi težko zamejiti, saj ne gre za olje, ki plava na površini in ga je mogoče omejiti s fizičnimi ovirami. "Upam, da bodo ustrezne institucije ukrepale dovolj hitro," še sklene Barišić.

Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje na drugi strani ostaja previden in meni, da je treba počakati na rezultate analiz, zato še ni želel podati ocene škode, ki bi jo onesnaženje lahko povzročilo na biotski raznovrstnosti. Foto: Uroš Stepišnik
Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje na drugi strani ostaja previden in meni, da je treba počakati na rezultate analiz, zato še ni želel podati ocene škode, ki bi jo onesnaženje lahko povzročilo na biotski raznovrstnosti. Foto: Uroš Stepišnik