Ob Večni poti nasproti ljubljanskega živalskega vrta raste bogat nasad japonskih češenj. Z glavne ceste jih ne boste uzrli, pomaknjene so na ravnico pred Nacionalnim inštitutom za biologijo. Letos so cvetele ravno v času karantene in privabljale občudovalce, ki so si krajšali čas na sprehajalnih poteh znotraj svojih občin. Kako dolgo bodo še na ogled na tej lokaciji, ni znano. V neposredni bližini češenj se namreč začenja gradnja novega Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo, kar pomeni, da bo treba češnje, ali preseliti, ali posekati, ali pa gradnjo objekta prilagoditi obstoječemu nasadu.

"Te češnje so originalno japonske, medtem ko danes originalnih češenj iz Japonske ne moremo več dobiti," pojasnjuje vodja Botaničnega vrta Jože Bavcon. Pravila za uvoz tujerodnih rastlin so bistveno strožja kot nekoč in uvoz rastlin v EU neposredno iz Azije ni več dovoljen. Zato so češnje v nasadu še toliko bolj dragocene, saj predstavljajo izvorni japonski genetski material, ki ga danes ni več mogoče zakonito uvoziti v državo.

Pred dobrimi 20 leti je drevesa Sloveniji podarila Japonska. Kot se spominja Bavcon, bi leta 1999 japonski parlament moral obiskati slovenski predsednik DZ-ja, a se to ni zgodilo. Zato so na Japonsko poslali danes že pokojnega SDS-ovega poslanca Bogomirja Špiletiča, ki je bil takrat predsednik parlamentarne prijateljske skupine za Japonsko.

"Pozno zvečer je češnje iz Japonske na Brnik pripeljal kot osebno prtljago. Naslednje jutro sva jih šla iskat in nato so bile v nasadu v ljubljanskem botaničnem vrtu eno leto v karanteni. V tem času smo jih vzgojili v drevoredna drevesa, kajti imele so veje do tal," se spominja Bavcon. Posajene so bile v posebno, izolirano njivo, kjer so bile pod stalnim nadzorom strokovnjakov, da bi ugotovili ali so morda z njimi prišle kakšne nevarne bolezni. Ker se to na srečo ni zgodilo, so bile po letu dni karantene posajene v stalni nasad. Botanični vrt pa je ostal njihov skrbnik.

Prvo češnjo je zasadila japonska princesa Sayako

Poleg neprecenljive genetske vrednosti pa imajo češnje v nasadu na Večni poti tudi pomembno diplomatsko težo. "Ob češnjah, ki so zasajene ob Večni poti, je napis, ki opozarja, da gre za darilo Japonske Sloveniji in da je prvo češnjo 9. oktobra 2000 zasadila njena cesarska visokost japonska princesa Sayako," spomni Luka Culiberg s katedre za japonologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Izmenjava diplomatskih daril med državami sicer ni nekaj izrednega, a Japonci so na češnje posebej občutljivi. "Češnja je za Japonce sveto drevo, ne smeš je kar tako posekati. In vsak veleposlanik Japonske, ki se v Sloveniji zamenja, mora cesarjevi palači posredovati poročilo o japonskih češnjah," opozarja Bavcon.

Kot doda Culiberg, ima japonska češnja ali sakura pomembno vlogo v japonski kulturi. "Že od nekdaj so občudovali lepoto njenih cvetov, ki zacvetijo spomladi in simbolizirajo prebujanje življenja, hkrati pa je bila kratkotrajnost cvetenja tudi simbol minljivosti. Opazovanje cvetočih češenj je celo poseben dogodek, ki se ga vsako pomlad udeležuje milijone Japonk in Japoncev." Kot nacionalni simbol pa je češnja že dolgo tudi diplomatsko darilo Japonske prijateljskim državam. Bavcon pojasnjuje, da dar češenj simbolizira tudi odprtje gospodarskih poti med državama. V Sloveniji se je japonsko veleposlaništvo odprlo leta 2006, saj Japonska državi običajno najprej podari češnje, šele nato sledi veleposlaništvo.

V Washingtonu preprečili diplomatski spor, ga bomo tudi pri nas?

Culiberg spomni na zasaditev približno 3000 dreves v Washingtonu, glavnem mestu ZDA, leta 1912. "Že leta 1910 je prispelo v ZDA 2000 dreves, za katera pa je inšpekcija ugotovila, da so okužena in bolna in da jih je treba uničiti. Diplomatski spor so preprečila pisma, ki so zaokrožila med državama. Prišlo je do dogovora o novi donaciji in tako je leta 1912 prispelo novih 3020 dreves, ki še danes krasijo park Potomac v Washingtonu in so gotovo ena od znamenitosti tega mesta. ZDA dreves niso posekale niti na vrhuncu protijaponskega sovraštva v ZDA med drugo svetovno vojno," opozarja Culiberg.

Pri tem omeni še drugo večjo donacijo japonskih češenj, oktobra lani so Japonci v znak prijateljstva okoli 6500 dreves podarili Veliki Britaniji. Prvo češnjo so mesec dni pozneje zasadili v Regent’s Park v središču Londona. "Na ceremoniji pa je bil le japonski veleposlanik," omeni Culiberg, ki je prepričan, da ima gesta, da je pri nas prvo drevo posadila japonska princesa, zato zelo velik simbolni pomen. Kot dodaja, ga novica o morebitnem sekanju dreves "močno čudi in skrbi, saj bi tako dejanje gotovo pomenilo velik madež na dobrih dvostranskih odnosih z Japonsko".

"Prizadevanja usmerjena v preselitev dreves"

Ali bo treba japonske češnje zaradi gradnje novega biotehnološkega stičišča posekati, smo vprašali Biotehniško fakulteto (BF), Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ). Na BF-ju so nam pojasnili, da nam na vprašanje ne morejo odgovoriti, saj je investitor NIB. "Lahko pa zapišemo, da je bila naložba predstavljena tudi na Biotehniški fakulteti. Na fakulteti nasprotujemo sekanju omenjenih češenj, na kar smo investitorja opozorili že pri prvi predstavitvi projekta leta 2015."

Odgovorili so nam tudi z NIB-ja, kjer so potrdili, da so že začeli delati za gradnjo biotehnološkega stičišča, ki je načrtovano v neposredni bližini nasada japonskih češenj. Kot so pojasnili skupaj z ministrstvom za zunanje zadeve in Univerzo v Ljubljani, ki je preko botaničnega vrta vzdrževalec nasada, za drevesa iščejo najprimernejšo rešitev. "Pri tem so prizadevanja usmerjena v proučitev možnosti preselitve dreves." Nad vprašanjem glede morebitnega poseka dreves pa so bili najbolj presenečeni na zunanjem ministrstvu, kjer so prav tako omenjali presaditev nasada.

Bavcon: Češenj ni mogoče presaditi

Tako velikih češenj se ne da presaditi, opozarja vodja botaničnega vrta Bavcon: "Češnja tega ne prenese, saj ima vse korenine na površini - toliko kot ima krošnje, toliko ima korenin. Če bi presajanje pripravljali nekaj let, bi morda šlo. A kljub temu češnje niso rastline, ki se jih presaja, saj se tako večinoma uničijo. Pri nekaterih drugih drevesnih vrstah se da nekoliko zmanjšati krošnjo in korenine in nato drevo presaditi, toda presajanje je treba pripravljati več let. V drevesnicah lahko presajamo tudi drevesa, ki so stara 50 let, a to pomeni, da jih moramo presaditi vsake štiri leta. Drevo, ki 20 let raste na istem mestu, pa ima zelo malo možnosti za preživetje, če ga presadite, vsekakor pa ne češnje in še posebej ne japonske, ki so zelo občutljive." Edina rešitev za češnje je tako po Bavconovem mnenju prilagoditev gradnje novega objekta.

Nekaj grenkobe je tudi v tem, da so bile japonske češnje pred dvajsetimi leti posajene na lokaciji predvidenega botaničnega vrta, a se zdaj na tem mestu gradi dvonadstropni objekt biotehnološkega stičišča. "Nacionalni inštitut za biologijo ima popolnoma legitimno pravico do novih prostorov, problem je, da oddelek za biologijo na Biotehniški fakulteti, ki bi za vrt moral poskrbeti, tega ne stori." Čeprav je botanični vrt ob letošnji 210. obletnici delovanja izgubil od sedemdesetih let načrtovano zemljo za širitev, je Bavcon prizanesljiv: "Zemljišče je še najmanjši problem, saj je na voljo še 20 hektarjev zemlje." Vseeno bi si želeli, da bi oddelek za biologijo prisluhnil tudi njihovim kadrovskim in finančnim potrebam. "Mislim, da si 300.000 Ljubljančanov nasproti živalskega vrta zasluži tudi primeren botanični vrt," meni Bavcon. Četudi vhoda vanj ne bodo krasile izvorne japonske češnje.