Koliko ljudi v Mariboru kolesari, je težko določiti, saj se meritve med seboj precej razlikujejo. Števca kolesarjev za zdaj še nimajo, a ga načrtujejo v kratkem. Različne raziskave potovalnih navad pa so pokazale, da je delež kolesarjev v mariborskem prometu med 8 in 11 odstotki, pove Josip Rotar z Mariborske kolesarske mreže.

Dve tretjini študentov že več kot leto nista sedli na kolo

Kljub temu nekateri zbrani podatki niso spodbudni. "V lanskoletni raziskavi kolesarskih navad med študenti smo recimo ugotovili, da več kot dve tretjini študentov Univerze v Mariboru nista uporabljali kolesa več kot eno leto." Rotar je prepričan, da vzrok tiči v pomanjkanju ustrezne infrastrukture in tudi v pomanjkanju kolesarskih stojal ter kolesarnic, ki bi pregnale strah pred krajami koles.

Luknjasta kolesarska steza na Šentiljski cesti. Foto: Mariborska kolesarska mreža - Spletni zemljevid - Problemi kolesarjev in pešcev

Pred petimi leti je bila ustanovljena Lista kolesarjev in pešcev, ki je na lanskih lokalnih volitvah dobila kar tri sedeže v mariborskem mestnem svetu in enega v Ljubljani. Oba mestna sveta imata sicer po 45 članov.

Nevarni in neprijetni odseki za kolesarje se pojavljajo skoraj na celotnem mariborskem cestnem omrežju. "Morda bi izpostavil nekaj glavnih točk, kot so: Šentiljska cesta, Glavni most, Titova cesta, Cesta proletarskih brigad, Ptujska cesta, Pobreška-Zrkovska cesta, Limbuška cesta, Gosposvetska cesta ..." Ker gre za ceste, ki predstavljajo glavne mestne vpadnice, uporabniki upravičeno pričakujejo višjo raven varnosti, udobja, hitrosti, povezanosti in neposrednosti, a tega pogosto ne dobijo.

V Sloveniji ne znamo urediti prioritetnih mestnih vpadnic

Mestne vpadnice so v kolesarsko razvitih mestih urejene tako, da omogočajo masovno uporabo kolesa v času prometnih konic. Kolesarji se po njih lahko vozijo s konstantno hitrostjo in brez dolgega čakanja na semaforjih. "Takšnih prioritetnih mestnih vpadnic mi v Sloveniji ne znamo narediti, ker preprosto nimamo te logike v ozadju vseh pravilnikov, tehničnih smernic in specifikacij. Mnogi uradniki na občinah imajo pri nas težavo, da z že pridobljenimi sredstvi od države ali Evropske unije niso sposobni spraviti skupaj neke normalne in kakovostne kolesarske steze, ki bi imela jasen začetek in zaključek," je kritičen Rotar.

100 kolesarskih pasti v Mariboru
Semafor v bližini Europarka s tipko, ki jo je treba pritisniti za aktivacijo zelene luči. Foto: Mariborska kolesarska mreža - Spletni zemljevid - Problemi kolesarjev in pešcev

V Mariboru veliko preglavic povzročajo tudi semaforji, ki so narejeni tako, da morajo pešci in kolesarji za aktivacijo zelene luči pritisniti tipko na semaforskem drogu. "Včasih je to popolnoma nesmiselno, saj se ob prazni cesti dogaja, da ljudje po več minut čakajo na rdeči luči in ne vedo, da morajo pritisniti na tipko za zeleno luč. Dodaten problem to predstavlja za kolesarje z otroškimi sedeži in invalide, saj so ti drogovi ponekod postavljeni nekoliko vstran od klančin na samih prehodih čez cesto," pojasnjuje Rotar

Med nezglednimi primeri je tudi Kardeljeva cesta, kjer je kolesarska steza slabo označena, posredi pa so postavljeni drogovi. Foto: Mariborska kolesarska mreža - Spletni zemljevid - Problemi kolesarjev in pešcev

Poleg neurejene infrastrukture, neustreznih parkirišč in nevarnosti kraje, v Mariboru kolesarje pogosto ustavljajo policijske kontrole. Prav te so po mnenju mnogih kolesarjev postavljene na lokacijah, ki za kolesarje predstavljajo neugodne razmere. Lani je portal Maribor info poročal o primerih, ko je policija globila kolesarje na Šentiljski cesti za vožnjo po pločniku, medtem ko je vožnja po kolesarski stezi, ki se vije po preozki cesti, za kolesarje nevarna.

Rotar navede primer Titove ceste, kjer na več kot 800 metrih ni nobenega prehoda čez cesto, podvoz pa zaradi višinske razlike mnoge kolesarje odvrača od uporabe. Na takšnih širokih štiripasovnih vpadnicah bi se lahko uredila dvosmerna kolesarska steza, s čimer bi mnogim kolesarjem omogočili varno in legalno uporabo površin.

Na Kardeljevi cesti kolesarske steze niso jasno označene, parkirani avtomobili segajo na kolesarsko stezo, pogoste so razpoke na asfaltu, klančine so neurejene. Foto: Mariborska kolesarska mreža - Spletni zemljevid - Problemi kolesarjev in pešcev
Zakaj so ljubljanski kolesarji slabe volje?

Mariborska kolesarska mreža je v zadnjih 25 letih marsikaj spremenila na bolje, a se stvari v praksi odvijajo prepočasi, je prepričan Rotar. "Ozaveščanje je za razvoj kolesarjenja zelo pomembno, saj poleg urejene infrastrukture kolesarji potrebujejo tudi kakovostne informacije, ki vplivajo na njihovo obnašanje v prometu. Zavedamo se, da je na račun kolesarjev veliko kritik, med njimi so tudi upravičene, zato si želimo, da bi bilo teh manj in da bi bilo na dolgi rok med različnimi uporabniki v prometu vzpostavljeno sožitje."

Metro MINUTA je zemljevid, ki prikazuje razdalje med posameznimi pomembnimi točkami v mestu v času kolesarske vožnje. Zemljevid je namenjen spodbujanju pešačenja in kolesarjenja. Foto: Mariborska kolesarska mreža

V okviru projekta Kolesarsko mesto, ki ga podpira tudi Ekosklad, Mariborska kolesarska mreža zdaj razvija koncept modernega kolesarskega omrežja, "ki bo dajal velik poudarek tudi na vizualni identiteti samega sistema označevanja, ki smo ga poimenovali MetroMinuta", pojasni Rotar. Na eni izmed najbolj frekventnih lokacij bodo postavili tudi prvi števec za kolesarje s prikazovalnikom. Takrat bo znanih nekaj več podatkov o tem, koliko Mariborčanov vsak dan sede na kolo.

Josip Rotar iz Mariborske kolesarske mreže. Foto: Osebni arhiv Josipa Rotarja