Koliko ljudi v Mariboru kolesari, je težko določiti, saj se meritve med seboj precej razlikujejo. Števca kolesarjev za zdaj še nimajo, a ga načrtujejo v kratkem. Različne raziskave potovalnih navad pa so pokazale, da je delež kolesarjev v mariborskem prometu med 8 in 11 odstotki, pove Josip Rotar z Mariborske kolesarske mreže.

Dve tretjini študentov že več kot leto nista sedli na kolo

Kljub temu nekateri zbrani podatki niso spodbudni. "V lanskoletni raziskavi kolesarskih navad med študenti smo recimo ugotovili, da več kot dve tretjini študentov Univerze v Mariboru nista uporabljali kolesa več kot eno leto." Rotar je prepričan, da vzrok tiči v pomanjkanju ustrezne infrastrukture in tudi v pomanjkanju kolesarskih stojal ter kolesarnic, ki bi pregnale strah pred krajami koles.

Nevarni in neprijetni odseki za kolesarje se pojavljajo skoraj na celotnem mariborskem cestnem omrežju. "Morda bi izpostavil nekaj glavnih točk, kot so: Šentiljska cesta, Glavni most, Titova cesta, Cesta proletarskih brigad, Ptujska cesta, Pobreška-Zrkovska cesta, Limbuška cesta, Gosposvetska cesta ..." Ker gre za ceste, ki predstavljajo glavne mestne vpadnice, uporabniki upravičeno pričakujejo višjo raven varnosti, udobja, hitrosti, povezanosti in neposrednosti, a tega pogosto ne dobijo.

V Sloveniji ne znamo urediti prioritetnih mestnih vpadnic

Mestne vpadnice so v kolesarsko razvitih mestih urejene tako, da omogočajo masovno uporabo kolesa v času prometnih konic. Kolesarji se po njih lahko vozijo s konstantno hitrostjo in brez dolgega čakanja na semaforjih. "Takšnih prioritetnih mestnih vpadnic mi v Sloveniji ne znamo narediti, ker preprosto nimamo te logike v ozadju vseh pravilnikov, tehničnih smernic in specifikacij. Mnogi uradniki na občinah imajo pri nas težavo, da z že pridobljenimi sredstvi od države ali Evropske unije niso sposobni spraviti skupaj neke normalne in kakovostne kolesarske steze, ki bi imela jasen začetek in zaključek," je kritičen Rotar.

V Mariboru veliko preglavic povzročajo tudi semaforji, ki so narejeni tako, da morajo pešci in kolesarji za aktivacijo zelene luči pritisniti tipko na semaforskem drogu. "Včasih je to popolnoma nesmiselno, saj se ob prazni cesti dogaja, da ljudje po več minut čakajo na rdeči luči in ne vedo, da morajo pritisniti na tipko za zeleno luč. Dodaten problem to predstavlja za kolesarje z otroškimi sedeži in invalide, saj so ti drogovi ponekod postavljeni nekoliko vstran od klančin na samih prehodih čez cesto," pojasnjuje Rotar

Poleg neurejene infrastrukture, neustreznih parkirišč in nevarnosti kraje, v Mariboru kolesarje pogosto ustavljajo policijske kontrole. Prav te so po mnenju mnogih kolesarjev postavljene na lokacijah, ki za kolesarje predstavljajo neugodne razmere. Lani je portal Maribor info poročal o primerih, ko je policija globila kolesarje na Šentiljski cesti za vožnjo po pločniku, medtem ko je vožnja po kolesarski stezi, ki se vije po preozki cesti, za kolesarje nevarna.

Rotar navede primer Titove ceste, kjer na več kot 800 metrih ni nobenega prehoda čez cesto, podvoz pa zaradi višinske razlike mnoge kolesarje odvrača od uporabe. Na takšnih širokih štiripasovnih vpadnicah bi se lahko uredila dvosmerna kolesarska steza, s čimer bi mnogim kolesarjem omogočili varno in legalno uporabo površin.

Sorodna novica Zakaj so ljubljanski kolesarji slabe volje?

Mariborska kolesarska mreža je v zadnjih 25 letih marsikaj spremenila na bolje, a se stvari v praksi odvijajo prepočasi, je prepričan Rotar. "Ozaveščanje je za razvoj kolesarjenja zelo pomembno, saj poleg urejene infrastrukture kolesarji potrebujejo tudi kakovostne informacije, ki vplivajo na njihovo obnašanje v prometu. Zavedamo se, da je na račun kolesarjev veliko kritik, med njimi so tudi upravičene, zato si želimo, da bi bilo teh manj in da bi bilo na dolgi rok med različnimi uporabniki v prometu vzpostavljeno sožitje."

V okviru projekta Kolesarsko mesto, ki ga podpira tudi Ekosklad, Mariborska kolesarska mreža zdaj razvija koncept modernega kolesarskega omrežja, "ki bo dajal velik poudarek tudi na vizualni identiteti samega sistema označevanja, ki smo ga poimenovali MetroMinuta", pojasni Rotar. Na eni izmed najbolj frekventnih lokacij bodo postavili tudi prvi števec za kolesarje s prikazovalnikom. Takrat bo znanih nekaj več podatkov o tem, koliko Mariborčanov vsak dan sede na kolo.