Mašo je vodil apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich ob somaševanju nadškofov Alojzija Cvikla, Marjana Turnška, škofov Stanislava Lipovška in Petra Štumpfa ter duhovnikov iz soboške škofije in od drugod.

"Iz Sobote so speljane duhovne in tudi gospodarske ter kulturne poti po vsej pokrajini ob Muri in še čez, vse tja do matične Slovenije, do sosednje Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Murska Sobota je oko Slovenije, Prekmurje njena glava in Prlekija ter del Slovenskih goric njegova povezava z ostalimi slovenskimi pokrajinami. Brez naših prednikov nas ne bi bilo in tudi zanamcev brez nas ne bo. V sebi nosimo dolžnosti do naših dednih časti, ki imajo svoje korenine v krščanski veri in vrednotah. Tega se zavedamo in to hočemo ohraniti, ker na tem bomo obstali," je ob tem povedal Štumpf.

Pri bogoslužju so bili tudi predstavniki evangeličanske in binkoštne cerkve, med drugimi je bil prisoten tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Obnova trga in kaj sporoča

Soboški škof ordinarij Štumpf o obnovi trga pravi, da po načrtih arhitektov Simone in Blaža Jereba "nakazuje povezanost pomurske pokrajine s tem svetiščem. Oboje, trg in cerkev, nas spominja na izrazito arhaičnost tega prostora ter njegovo versko in narodnostno služnost in pomen za zavedanje o identiteti pomurskih ljudi tudi za prihodnost."

Trg je zasnovan kot prostor, ki sporoča, da je v cerkvi mogoče prejeti sedem zakramentov, ki pomenijo vidno znamenje delovanja nevidnega Boga v dušah ljudi, zasnova trga pa je kot vodnik po verskem in narodnostnem polju skozi zgodovino katoliškega slovenstva ob Muri. Klopce ob sedmih drevesih ter vodnjak s soboškim grbom pa so dobrodošlo postajališče in počivališče za romarje v cerkev in za popotnike po Soboti, pojasnjuje Štumpf.

Po njegovih besedah so arheološka izkopavanja potrdila, da je kraj ob stolnici najstarejši zgodovinski prostor Murske Sobote, posmrtni ostanki nekaterih nekdanjih tukajšnjih prebivalcev so bili zato umeščeni v prostor na trgu, ki ga bo v prihodnje zaznamovalo tudi sakralno znamenje.

Kip sv. Nikolaja v krožišču v bližini stolnice, ki so ga postavili decembra lani, je zasnoval akademski kipar Marjan Drev, pomeni pa figuraliko, ki sporoča, da je Murska Sobota mesto evropskega pomena z izrazito zaznamovanostjo rimske antike, ki pa je ta prostor nato prepustila krščanski žlahtnosti s katoliškim in evangeličanskim značajem, je povedal škof.

Kot je dodal Štumpf, "ker smo v Pomurju močno zaznamovani z gostoljubjem, je drža podobe sv. Nikolaja v krožišču v sinhroniji z gostoljubjem in zato prišleke velikodušno sprejema v Soboti, pri tem pa z desnico nakazuje smer k stolnici, kjer je doma oče vsakega gostoljubja, dobri Bog in Stvarnik vseh ljudi in dobrin".