Že stoječa vetrnica na Griškem polju. Foto: STA
Že stoječa vetrnica na Griškem polju. Foto: STA

Sežanski župan David Škabar je v razpravi napovedal, da bo občina zastopala mnenje občanov. "Občina še ni podala mnenja, vsekakor pa bo sledila volji ljudi, ki živijo na tem območju. Tudi zato smo pozvali investitorje, da bi prišli nasproti ljudem, v same vasi, in malo podrobneje predstavili ta načrt," je za Slovensko tiskovno agencijo povedal Škabar.

Ko so pripravljali občinski podroben prostorski načrt, ki je bil sprejet leta 2016, so po županovih besedah naredili tudi strateški načrt za prostorski razvoj Krasa. Ta je pokazal, da novi veliki posegi, kot so vetrne in sončne elektrarne ter podobni, lahko pomenijo razvrednotenje krajine, je pojasnil.

"Zato je te zadeve treba smiselno omejevati. Zato v našem občinskem prostorskem načrtu niso predvidene umestitve vetrnih elektrarn," je še dejal sežanski župan.

Sorodna novica Kar osem novih vetrnih elektrarn v Sloveniji?

Hrup, zaradi katerega ne morejo spati

Domačinka, ki živi v neposredni bližini že postavljene vetrnice na Griškem polju, je opozorila predvsem na hrup. Njihova hiša je od vetrnice oddaljena 820 metrov, vendar je hrup tako moteč, da ne morejo spati in imajo druge zdravstvene težave. "Kaj bi šele pomenilo 30 vetrnic, ki jih nameravajo postaviti na tem območju, če je že hrup ene vetrnice tako moteč," je vprašala.

Člani agrarnih skupnosti, na območju katerih bi vetrnice stale, niso večji nasprotniki postavitve vetrnic. Prav zato se v krajevni skupnosti Vrabče bojijo, da bo ta projekt razdelil ljudi med podpornike in nasprotnike vetrnih elektrarn.

Kaj sploh želijo postaviti investitorji

Investitorji, podjetji AAE Gamit in AAE Ventur, načrtujejo postavitev 14 vetrnih elektrarn v štirih vetrnih poljih, vsaka med njimi naj bi imela predvidoma 4,2 megavata moči. Vetrna polja naj bi uredili na 698 hektarjev velikem območju, saj se na njem poleg stojišč vetrnih elektrarn predvidevajo tudi dostopne poti in ureditev kablovodov. Posamezna vetrnica bi bila visoka od 150 do 200 metrov, z elisami s premerom od 115 do 180 metrov.

Celoten postopek za pridobitev vseh dovoljenj so predstavili predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za infrastrukturo. Kot glavni razlog za gradnjo vetrnih elektrarn so navedli povečanje odstotka pridobljene obnovljive energije, kar je zaveza države Evropski uniji. Naslednja predstavitev vetrnih elektrarn bo na začetku prihodnjega leta v vasi Vrabče.

V postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta za projekt vetrnih elektrarn Dolenja vas bo smernice podala tudi Občina Divača. Te bodo negativne, saj mora slediti svojim sklepom iz leta 2004, ko je že sklenila, da nasprotuje postavitvi vetrnih elektrarn na svojem ozemlju. Proti postavitvi vetrnih elektrarn so se izrekli tudi prebivalci v Senožečah na lokalnem referendumu.