V industrijski konoplji, ki jo pridelujemo v Sloveniji in je lahko zgodba o uspehu in novih delovnih mestih v Prekmurju ali pa v kmetijah na morju, ki so jih začeli razvijati Nizozemci, za ZDA največji izvozniki hrane na svetu.
Novo serijo oddaj Village Folk smo posneli v Sloveniji na partnerski kmetiji. Lokalno pridelana hrana, dialog med podeželjem in mestom je zagotovo rešitev in upor proti trgovinskim verigam, ki z oglaševanjem že kažejo, da je to pomembna tržna niša. Bili smo na kmetiji v Gorenji Trebuši nad Idrijo, kjer neverjetna naravna dediščina prinaša izzive za razvoj in nova delovna mesta.

Pridelava industrijske konoplje se je v Sloveniji začela pred 20 leti. Novonastala država Slovenija ji je tudi »s policijskimi žetvami« postavila veliko ovir. Vendar bodo ekološki kmetje iz Prekmurja s projektom industrijske konoplje zagotovo uspeli in odprli nove možnosti v kmetijstvu v Sloveniji. Iz industrijske konoplje, ki je vir beljakovin, lahko pridelamo seme, moko, olje, izolacijske materiale, tekstil, ki bi lahko kot butični produkt odprl nova delovna mesta v tekstilni industriji Prekmurju.

Bili smo na Poljskem, ki postaja evropska kmetijska velesila in pri tem uspešno izkorišča svojo naravno in kulturno dediščino, in na Nizozemskem, kjer napredne ideje, kako pridelati hrano za prihodnost, presegajo meje konvencionalnega kmetijstva.

Hrana, ki jo bomo uživali v prihodnosti, je zagotovo povezana s tem, da na planetu Zemlja v nekaj desetih letih ne bo dovolj hrane za 9 milijard ljudi, če jo bomo pridelovali kot jo danes. Veliko obremenitev za okolje zagotovo pomeni prireja živine, ki nam zagotavlja pomemben del beljakovin, zelo pomembnih v naši vsakdanji prehrani. V nizozemskih zgodbah oddaj Village Folk se nam odpirajo nove dobre prakse, povezane s pridelavo hrane v morju.

Ljudje, ki nam bodo pridelovali hrano v prihodnosti, verjetno ne bodo ustrezali današnjim stereotipom. Jenifer in Rebeca, ki sta se v Amsterdamu in New Yorku ukvarjali s trženjem in okoljem, sta zasnovali prvo nizozemsko kmetijo na morju. Z različnimi sortami morskih alg, virom beljakovin, ki rastejo na osnovi trajnostnega izkoriščanja morja - celo v zaščitenem naravnem rezervatu - odpirata nove poglede na kmetovanje v prihodnosti.

Veliko nizozemskih kmetov se danes preusmerja v gojenje alternativnih rastlin, bogatih z beljakovinami. Tudi brata, mlada kmeta iz nizozemske pokrajine Zeeland, ki gojita krompir in sladkorno peso, sta našla tržno nišo v pridelavi beljakovinsko bogatega morskega šparglja.

V okolici Amsterdama pa se razvijajo zelo drzni, a pragmatični projekti, povezani s hrano, ki jo bomo potrebovali jutri. Na strehah nastajajo oskrbni vrtovi, ki jih že izkoriščajo amsterdamske restavracije. Gre za projekt skupine mladih podjetnikov z imenom »zdravniki streh«.

Wouter je računalničar, ki za gojenje gob v dveh zabojnikih na obrobju Amsterdama uporablja odpadni substrat ene izmed pivovarn. Njegov cilj so novi zabojniki in pridelava 5 ton gob na teden. Povpraševanje je veliko in z lahkoto jih bo prodal restavracijam v prestolnici Nizozemske, pri tem pa ga finančno podpira tudi mesto Amsterdam.

Nove zgodbe serije Village Folk, ki jih pripravlja Barbara Zrimšek, bodo na sporedu ob petkih na TVS 1 ob 17.50.