Uredništva so si v zadnjih letih prizadevala, da se prilagodijo novim medijskim trendom, novinarji pa so se spremenili v "vsebinske in tehnološke multipraktike", ob svetovnem dnevu svobode medijev opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. Kljub vsem prizadevanjem novinarjev pa vodstvom medijskih hiš ni uspelo učinkovito monetizirati novinarskih vsebin, so kritični. Poslovnih modelov, ki bi dolgoročno delovali, po njihovem opažanju še vedno ni. Kot so dodali, je to deloma res posledica majhnega trga, omejenega s slovenskim jezikom in drugih družbenih sprememb. Vendar po njihovem prepričanju ne gre zgolj za to. Prepričani so, da bi morala tudi poslovodstva medijev odigrati svojo vlogo pri izboljšanju položaja medijev. "Zgolj odpuščanje novinarjev in krčenje vsebin ne bosta zagotovili dolgoročnega obstoja kakovostnega novinarstva," so poudarili.

Ključne izzive sodobnega novinarstva so v društvu ponazorili v odprtem pismu, v katerem opozarjajo, da se je v zadnjih 20 letih novinar iz nekoga, ki se dnevno osredinja na pripravo največ ene zgodbe, spremenil še v fotografa, snemalca, montažerja, skrbnika družbenih omrežij oziroma vplivneža najprej na Facebooku, nato na omrežju X, na Instagramu in Tiktoku, ne nazadnje pa tudi v podcasterja iz specialista in komentatorja dogajanja pa v "nekakšnega vsebinskega vseznalca s poglobljenim poznavanjem različnih vsebinskih področij, ki so jih v preteklosti pokrivali drugi".

V posebej nezavidljivem položaju so predvsem tiskani mediji, saj naklade že vrsto let padajo. Novinarka časopisa Delo in članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije Anja Intihar je v oddaji Aktualna tema na Radiu Slovenija pojasnila, da je ključna težava časopisnega novinarstva nenehno zmanjševanje števila novinark in novinarjev. Tisti, ki ostajajo, so zato preobremenjeni, nižanje stroškov z odpuščanjem novinarjev pa ob tem vodi tudi v padanje kakovosti medijev, kar je po njenem mnenju slabo za celotno družbo.

Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani pa je v omenjeni oddaji ugotavljal, da svobodo medijev pri nas najbolj ogroža krčenje na več področjih. "Mislim, da je to glavni postulat tako lastnikov kot na drugi strani tudi oglaševalcev, pa vendarle tudi občinstva. Občinstvo se krči, krčijo se oglaševalska sredstva za medije, ker odhaja ogromno denarja na družbena omrežja," je poudaril.

Celotno oddajo Aktualna tema, ki je bila namenjena izzivom medijske krajine v Sloveniji, lahko poslušate spodaj. Z Markom Milosavljevićem in Anjo Intihar se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.

Opozorila o negotovostih, odpuščanjih in neustreznem financiranju

S položajem, v katerem so se znašli novinarji in novinarstvo, je nezadovoljen tudi Sindikat novinarjev Slovenije. Odpuščanja, prelaganje dela na tiste, ki ostajajo, premalo možnosti za poglobljeno in terensko delo, vse slabše plače, zasebno lastništvo nad novinarstvom kot javno službo in šibitev javnih medijev ni nekaj, na čemer je mogoče graditi pravo novinarstvo, menijo.

Za nezadovoljstvo imajo veliko konkretnih razlogov. Po njihovih navedbah je število zaposlenih na novinarskih delovnih mestih denimo pri časopisu Delo s 146, kolikor jih je bilo leta 2017, do leta 2023 upadlo na 113, danes pa jih je še manj. Podobni trendi so na Dnevniku, Primorskih novicah in Večeru. Pri zadnjem so nedavno izročili odpovedi trem novinarjem, še enega pa predčasno poslali v pokoj.

Razmere, v katerih se stiska s plačami in nenehno žuga z odpuščanji, vlada pa kot ustanoviteljica ne nameni zadostnih sredstev javni RTV Slovenija, kažejo na širšo prekarizacijo novinarskega in drugih poklicev v medijih, so posvarili v sindikatu. Temu se je treba po njihovih besedah upreti. Kot ugotavljajo, boj za zdaj ostaja na plečih nekaj posameznikov in vse manjših kolektivov. A če naj bi prišlo do sprememb, se bo treba povezati širše in nastopiti proti škodoželjnim političnim in ekonomskim težnjam, ki bi krčile še tisto malo javnega v novinarskem prostoru, so pozvali.

Oglasili so se tudi novinarski sindikati in aktivi RTV-ja. Načrtno zlorabljanje in uničevanje javne medijske hiše se mora po njihovem pozivu nehati. Odločevalce pozivajo k prizadevanjem za neodvisnost javnega medija ter novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, državo kot ustanoviteljico pa k zagotovitvi zadostnega in stabilnega financiranja za opravljanje javne službe RTV-ja. Poleg tega naj svet RTV-ja preneha pritiskati na zaposlene in upravo, uprava pa naj zaposlene in javnost seznani z jasno finančno in kadrovsko sliko javnega medija, so zapisali.

"Le informirana javnost lahko sprejema odločitve, ki krepijo demokracijo"

Ministrica za kulturo Asta Vrečko ob tem poudarja, da brez svobodnih, neodvisnih in pluralnih medijev ni demokracije. Svetovni dan naj bo po njenem pozivu opomin, da svoboda medijev ni le pravica, ampak tudi odgovornost. Skupaj jo moramo varovati in krepiti, saj je temelj naše skupne prihodnosti, je zapisala. "V zadnjih letih se spoprijemamo z izzivi, ki ogrožajo svobodo izražanja in neodvisno novinarstvo. Dezinformacije, sovražni govor in pritiski na novinarje postajajo vse pogostejši," je naštela v poslanici. Glede na to se ji zdi ključno, da kot družba stopimo skupaj in zaščitimo temeljne vrednote, ki omogočajo odprto in informirano javno razpravo.

Na ministrstvu za kulturo so v tem mandatu po njenih besedah naredili pomembne korake za krepitev medijske svobode in pluralnosti. Tako so z namenom, da po več kot dveh desetletjih posodobijo medijsko zakonodajo, pripravili nov predlog zakona o medijih. Ta vključuje sodobne sheme finančne pomoči za medije, namenjene digitalnemu prehodu, razvoju lokalnih in nepridobitnih medijev ter zaposlovanju specializiranih novinarskih profilov. Hkrati uvaja sodobne varovalke, ki preprečujejo čezmerno koncentracijo medijskega lastništva in zagotavljajo preglednost državnega oglaševanja. Poleg tega razširja regulacijo na nove digitalne medijske oblike, vključno s spletnimi vplivneži in vsebinami, ustvarjenimi z umetno inteligenco, je pojasnila.

Na ministrstvu se po njenih besedah zavedajo, da je v času silovitega tehnološkega napredka in globalnih izzivov še toliko bolj pomembno ohranjati kakovostno novinarstvo. "Le informirana javnost lahko sprejema odločitve, ki krepijo demokracijo in skupno dobro," je poudarila ministrica in se ob tej priložnosti zahvalila vsem novinarkam in novinarjem, urednicam in urednikom ter medijskim delavcem, ki s svojim delom prispevajo k obveščenosti, razumevanju in povezovanju slovenske družbe.

Svobodno novinarstvo ogrožata tudi umetna inteligenca in lažne novice

Sorodna novica Slovenija se je povzpela po lestvici svobode medijev, a je znotraj EU-ja še vedno v spodnji polovici

Slovenija se je sicer na najnovejši lestvici svobode medijev mednarodne organizacije Novinarji brez meja med 180 državami uvrstila na 33. mesto, kar je devet mest višje kot leto prej. Med 27 državami EU-ja je sicer šele na 18. mestu, torej v spodnji polovici lestvice. Prvo mesto na lestvici je tako kot lani pripadlo Norveški, sledita pa Estonija in Nizozemska. Na dnu lestvice so Kitajska, Severna Koreja in čisto na dnu Eritreja. Organizacija sicer ugotavlja, da je skupni ekonomski kazalnik vseh 180 držav, ki jih vključuje njihova lestvica, na najnižji točki v zgodovini njihovega merjenja svobode medijev.

Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres ob tem opozarja, da je svobodno in neodvisno novinarstvo ključna javna dobrina. Ob dnevu svobode medijev je kot izjemno grožnjo svobodi medijev označil tudi umetno inteligenco. Najboljše orodje proti tej grožnji se mu zdijo informacije, ki temeljijo na dejstvih. Organizacija ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) pa je ob mednarodnem dnevu svobode medijev posvarila, da se zaradi lažnih novic ali težko opaznega spreminjanja fotografij ter tonskih in videoposnetkov lahko zmanjša zaupanje v demokratične sisteme. Pri spopadanju s temi izzivi morajo sodelovati tako vlade kot mediji in civilna družba, je pozvala.

Novinarstvo se sicer, tako kot družba, nenehno sooča z najrazličnejšimi izzivi. Zahtevno in za medije občutljivo je bilo tudi obdobje med pandemijo covida-19. Kako so novinarji takrat uresničevali svoje poslanstvo in kakšne posledice je imelo dogajanje na položaj medijev, sta v podkastu Pet let pozneje z gosti spregovorili novinarki Tatjana Pirc in Mojca Delač. Celotno oddajo lahko poslušate spodaj.