Na področju dostopnosti vsebin so se na RTV Slovenija od leta 1980, ko je v sodelovanju z Zvezo gluhih in naglušnih Slovenije nastala prva oddaja Prisluhnimo tišini, zgodili tektonski premiki.

Danes javni medij gluhim in naglušnim zagotavlja tudi podnaslovljene vsebine, slepim in slabovidnim zvočne podnapise in opise, bralcem s kognitivnimi težavami pa novice v tehniki lahkega branja.

Predsednik programskega odbora za invalidsko problematiko RTV Slovenija Tomislav Špilak je v oddaji RTV SMO poudaril, da je bil v zadnjem obdobju največji napredek narejen na področju podnapisov za gluhe in naglušne, še veliko prostora za napredek pa je pri zvočnih podnapisih za slepe in slabovidne, zlasti v ponudbi tujih filmov. Po njegovih besedah bi RTV Slovenija lahko bolje poskrbela tudi za popularizacijo teh storitev v javnosti. Vendar pa področje ne more biti v celoti le odgovornost javnega medija: "Dostop do RTV-vsebin za osebe z invalidnostmi ne more biti odvisen od poslovanja RTV Slovenija. Za to bi morala biti zagotovljena sredstva iz državnega proračuna. Nesprejemljivo bi bilo, če bi se finančni problemi RTV odrazili na dostopnosti. Država naj glede tega opravi svoj del naloge, to je ključno za celotno populacijo invalidov."

Dostopnost: vsakodnevna in samoumevna

"Dostopnost do informacije je civilizacijska norma," poudarja vodja Službe za dostopnost RTV Mateja Vodeb, ko našteva zakonske podlage, človeški vidik in temeljna poslanstva javnega medija. S tehnikami dostopnosti RTV Slovenija vrata v informirano življenje odpira približno 10 tisoč slepim in 40 tisoč slabovidnim, 1500 gluhim in sto tisoč naglušnim osebam ter vsem, ki ne razumejo kompleksnejših besedil, takšnih pa je v Sloveniji kar četrtina odraslih. Tem številkam Veronika Rot dodaja podatke o obsegu programa, ki je prilagojen za to občinstvo: v letu 2024 je bilo z zvočnimi opisi opremljenih 190 ur oddaj, z zvočnimi podnapisi 2500 ur, s tolmačem slovenskega znakovnega jezika 1000 ur in s podnapisi 4000 ur. "Ta produkcija je postala vsakodnevna in samoumevna, osebe z oviranostmi jo lahko spremljajo na reden in enakovreden način."

Tolmačenje in podnaslavljanje

Povsem samoumevno je postalo, da tolmači gluhim gledalcem vsebine posredujejo v živo. To delo terja izjemno koncentracijo, saj je treba besede slovenskega knjižnega jezika ustrezno pretvoriti v 25 do 26 tisoč kretenj slovenskega znakovnega jezika, ki je materni jezik gluhih. Gledalec z okvaro sluha Robert Žlajpah poudarja, da je ta jezik drugačen od slovenščine, besede so spremenjene, pretvorjene, zato gluhi potrebujejo tolmača. Sam s pomočjo polževega vsadka tudi sliši in govori, zato televizijo spremlja tudi s pomočjo podnapisov: "Podnapisi v živo so velik korak, in vesel sem, da lahko spremljam več oddaj."

Oddaje, ki so posnete vnaprej, pretipkajo in jezikovno uredijo v Oddelku za podnapise za gluhe in naglušne MMC-ja. Gre za 14 tisoč oddaj na leto. Nekatere oddaje pa poskusno podnaslavljajo tudi v živo, s pomočjo umetne inteligence, kar pa je šele tehnika v razvoju in ne zagotavlja jezikovne in pomenske dovršenosti. Podnapisi se sicer za tri programe TV Slovenija vklopijo prek teleteksta št. 771, 772 in 773.

Zvočni podnapisi in zvočni opisi

Zvočni opisi nastanejo tako, da zvočni opisovalec z besedami opiše, kaj se dogaja na zaslonu, medtem ko je na posnetku molk ali tišina. S to tehniko so opremljeni izbrani dokumentarni in igrani filmi ter proslave. Za vsakdanje spremljanje programov pa so posebej uporabni zvočni podnapisi: to je glasno branje podnaslovljenih tujejezičnih vsebin. Podnaslove slepim in slabovidnim prebere sinteza oz. računalnik, če v meniju TV-sprejemnika kot drugi jezik vklopijo finščino ali če uporabljajo aplikacijo RTV 365, ki so jo razvili v MMC-ju in že uporablja dodatne kanale. "Zvočni opisi in zvočni podnapisi so ena najboljših stvari, ki se je zgodila na RTV Slovenija, odkar sem oslepela," je dejala Slavica Bukovec Zupanič, ki je popolnoma slepa in ki najraje spremlja tuje dokumentarne filme.

Dostopnost na rtvslo.si

S tehnikami dostopnosti so opremljene številne arhivirane vsebine na portalu 365 RTV. Za senzorno in kognitivno ovirane pa sta posebej pomembni spletišči Dostopno.si, ki deluje v okviru MMC-ja in je tako bližnjica do dostopnih TV-oddaj kot portal z vsebinami iz sveta invalidov, ter Enostavno.info, kjer so dostopne novice, napisane v tehniki lahkega branja, z uporabo preprostih in vsakodnevnih besed, kratkimi stavki in manj informacijami.