Kekova opozarja, da je ZBan-1L v nasprotju z ustavo, v tem prepričanju pa je daleč od tega, da bi bila osamljena. Foto: MMC RTV SLO
Kekova opozarja, da je ZBan-1L v nasprotju z ustavo, v tem prepričanju pa je daleč od tega, da bi bila osamljena. Foto: MMC RTV SLO
Prelesnikova opozarja, da mora BS delovati bolj pregledno. Foto: BoBo
Semolič in Štrukelj zahtevata, naj pride denar iz bank nazaj, če so ga dobile preveč. Foto: BoBo

Če bo ustavno sodišče novelo zakona o bančništvu v celoti razveljavilo, padejo temelji dokapitalizacije bank in izbrisa podrejenih obveznic, je možen scenarij ocenila pooblaščenka Društva malih delničarjev Slovenije Tamara Kek.

Po besedah Kekove bo podatek, kakšen je bil dejanski finančni položaj bank, ko so v njih potekali obremenitveni testi, pomemben v primeru morebitnih odškodninskih tožb. "Če pa je dejansko prišlo do teh mahinacij, potem to kaže, da ta ureditev ne omogoča preglednega ugotavljanja dejanskega stanja v bankah, ampak popolno arbitriranje v skladu z interesi posameznih skupin," je dejala za MMC.

To pa bo jasno, ko bo metodologija izračuna razkrita. V javnosti so se namreč že pojavile informacije, da so bile izračuni narejeni mimo mednarodnih računovodskih standardov, kar je po mnenju Kekove povsem nedopustno. A ne glede na vse to je odvetnica prepričana, da je bila novela zakona o bančništvu (ZBan-L1) spisana v neskladju z ustavo, kar pa je še vedno v postopku presoje na ustavnem sodišču.
Kakšen bo izid, Kekova ni želela špekulirati, a se je strinjala, da je eden od možnih scenarijev tudi ta, da če sodišče novelo razveljavi v celoti, potem bo podlaga za nacionalizacijo in posledično odpis podrejenih dolžniških instrumentov nezakonita.
Ustavno sodišče bo moralo upoštevati vsa dejstva
V Društvu malih delničarjev Slovenije sicer na ustavnem sodišču izpodbijajo ZBan-1L v postopku ocene ustavnosti omenjenega zakona, saj menijo, da nedopustno in retroaktivno posega v že pridobljene pravice imetnikov obveznic in imetnikov delnic. Prav tako so prepričani, da gre za nesorazmeren poseg v zasebno lastnino ter poseg v pravico do pravnega sredstva. "Ta ureditev, ko so bili prizadeti s tem ukrepom, namreč ne omogoča, da v kakršnem koli postopku zahtevajo presojo zakonitosti take odločbe," je pojasnila.

Glede možnih odškodnin pa je dodala, da Banka Slovenije (BS) preprečuje dostop do relevantnih podatkov, ki bi ljudem omogočili utemeljitev njihovega odškodninskega zahtevka. Vendar v luči vseh razpoložljivih podatkov in informacij, ki prihajajo v javnost, meni, da jih ustavno sodišče preprosto ne bo moglo prezreti. "Mislim, da bo vsaj v pretežnem delu pritrdilo stališčem pobudnikov," je prepričana, pri čemer je dodala, da bi moral guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec odstopiti, še prej pa pojasniti vse nejasnosti.
Sami zase država
V zvezi z Banko Slovenije se je oglasila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki še vedno čaka, da bo metodologija izračuna kakovosti naložb javna. "Ne preostane nam drugega, kot da čakamo na sodbo sodišča," je dejala. Ob tem je opozorila, da bi ta ustanova morala delovati bolj pregledno.

Tudi Nataša Pirc Musar, ki je bila informacijska pooblaščenka pred Prelesnikovo, za svoj mandat ugotavlja, da je Banka Slovenije vedno skušala obiti zakon o dostopu do informacij javnega značaja. "Vedno so hoteli biti država v državi," je dejala.

Sindikati: Ne bomo plačevali malopridnosti našega bančnega sistema!
V zvezi z informacijami o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale pri dokapitalizaciji bank, so se oglasili tudi pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS).
Premierju Miru Cerarju so poslali javno pismo, v katerem ga Dušan Semolič in Branimir Štrukelj opozarjata na prirejanje dokumentov in metodologije za izračun bančne luknje ter njeno skrivanje. Opozarjata tudi na "prekapitalizirane banke", ki "zlahka in brez tveganja dobičkonosno poslujejo".

Banke pomemben dobiček po njunih besedah ustvarjajo že z obrestnimi prilivi od državnih obveznic - samo NLB je imel konec septembra lani za 350 milijonov državnih obveznic in še za 640 milijonov evrov obveznic Družbe za upravljanje terjatev bank, na katere dobivajo od 3,75- do 4,5-odstotne obresti.

"In medtem ko kapitalsko prenapihnjene banke še dodatno služijo z državnimi obveznicami, veliko njihovih komitentov, ki so izgubili zaposlitev v stečajih, zaman že nekaj let čaka na poplačilo svojih terjatev - ker so prav te iste banke spet prve v vrsti za poplačilo svojih terjatev iz stečajev," poudarjajo v sindikatih.

Dokler ne bo denar prišel nazaj, ni govora o varčevanju
Od Cerarja tudi zahtevata, da takoj sproži preiskave glede krpanja bančnih lukenj ter takoj pridobi in javno objavi vse informacije v zvezi z metodologijami izračuna bančnih lukenj. V primeru, da so bile banke res preveč dokapitalizirane, pa Cerarja pozivajo, naj ta denar do zadnjega evra pridobi nazaj.
Ob tem pa želijo, da takoj sproži zakonodajni postopek, s katerim bo postavil delavce - in ne banke - na prvo mesto pri poplačilu terjatev iz stečajne mase. "Dokler se te zahteve ne bodo uresničile, ne vidimo nobenega smisla v kakršnih koli nadaljnjih varčevalnih ukrepih ali morebitnih pogajanjih o njih," še pravijo sindikati.