Počasi se bomo vračali v normalo. Takšnih zaprtij, kot je bilo lani in na začetku leta 2021, zaradi znanstvenega napredka, cepljenja in prekuževanja po vsej verjetnosti ne bo več. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Počasi se bomo vračali v normalo. Takšnih zaprtij, kot je bilo lani in na začetku leta 2021, zaradi znanstvenega napredka, cepljenja in prekuževanja po vsej verjetnosti ne bo več. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Začela se je pred enim letom. Po napovedih strokovnjakov naj bi bilo najhujše mimo v roku nekaj mesecev. Pravi trenutek, da se vprašamo: kako bo po epidemiji koronavirusne bolezni 19?

Predpostavimo scenarij, da kombinacija cepljenja, državnih ukrepov in modrosti ljudi do poletja spravi število dnevnih okužb pod deset. Nekaj takega, kot smo doživeli lani. Kaj sledi z zdravstvenega vidika? Koliko časa bo virus še z nami, koliko časa nas bodo še spremljali ukrepi? In ker vse to močno vpliva na gospodarstvo in skupne blagajne družbe, med drugim državni proračun, kaj lahko pričakujemo na gospodarskem področju?

Vse to in še več smo povprašali imunologa in mikrobiologa Alojza Ihana ter ekonomista Bogomirja Kovača. Naslikala sta nam dokaj optimistično sliko, a ob nekaj pomembnih predpostavkah.

VIRUS

Ostal bo z nami

Alojz Ihan. Foto: MMC RTV SLO/BoBo
Alojz Ihan. Foto: MMC RTV SLO/BoBo

Pri takšni epidemiji, pri bolezni, ki je tako nalezljiva in tako množična, imamo izključno to izbiro: ali se želimo zaščititi s cepljenjem ali se okužiti.

Ihan

Novi koronavirus bo ostal z nami, nenehno prisoten. Noben ukrep ga ne bo povsem uničil, ne bomo se ga znebili, je zagotovil Ihan. "Ta virus bo postal endemičen, kot so nekateri prehladni virusi, in bo krožil po populaciji." Vprašanje je le, koliko ga bo in koliko škode bo povzročil.

Prva dobra novica: škode bo zanesljivo manj kot doslej. Takšno leto, kot je bilo 2020, se ne bo ponovilo. Večina se bo namreč na tak ali drugačen način srečala z virusom, s čimer se bo skupna odpornost populacije povečala. "Tako s prekuževanjem kot s cepljenjem dosežemo, da se limfocitni odziv, ki je precej dolgotrajen in obsega leto dni ali več, ob ponovni okužbi aktivira in pomaga, da hitro vzpostavimo zaščitni odziv in nimamo težjih oblik bolezni. To pomeni, da ni treba v bolnišnico, da smrtnosti tako rekoč ni itd."

Poudarek: novemu koronavirusu se ne bo mogoče izogniti. Kdor računa, da virusa – ali njegovih koscev – ne bo nikoli prejel v telo, se po vsej verjetnosti moti. "Pri takšni epidemiji, pri bolezni, ki je tako nalezljiva in tako množična, imamo izključno to izbiro: ali se želimo zaščititi s cepljenjem ali se okužiti."

In ena izbira je – glede na dozdajšnje ugotovitve znanosti – očitno boljša od druge.

Preboleli so slabše zaščiteni, še naprej lahko širijo klice

Pri okužbi veliko več tvegamo, smo manj zaščiteni in smo tisti, ki bomo čez nekaj mesecev - ne da bi vedeli - naselili virus na svoji sluznici in ga prenašali naprej do sodelavcev, staršev, prijateljev, bližnjih in bomo zanje nevarnejši.

Ihan

Prekuževanje populacije z okužbami in prebolevanjem ni priporočljivo, je zagotovil Ihan. Najprej zato, ker s seboj prinaša hospitalizacije, smrti in dolgotrajne zdravstvene posledice. Marsikdo, ki je covid-19 prebolel v prvem valu, se še vedno ni vrnil k zdravju. Marsikdo tudi ni več med živimi.

To ni edina pomanjkljivost. "Zdaj je že povsem jasno, da prebolela okužba bistveno manj ščiti kot cepljenje. Zaščitni odziv je precej nižji, precej nižja je raven zaščitnih protiteles."

Preboleli bo verjetneje trosil klice. "Raven zaščitnih protiteles je neposredno povezana s tem, koliko smo dovzetni, da se virus znova naseli na sluznico, s čimer ga lahko širimo naprej."

Predstavljam si, da se bo splošno nošenje mask nehalo. V bolj kriznih mesecih bodo verjetno maske nosili tisti, ki ne bodo cepljeni ali covida-19 še niso preboleli ali pa so hkrati v slabšem zdravstvenem stanju.

Ihan

"Poznamo veliko primerov ljudi, ki so preboleli okužbo, pa niso več zaščiteni pred tem, da bi se jim virus naselil v nosno-žrelno votlino. Potem ga lahko prenašajo naprej. To pomeni, da tisti ljudje, ki so preboleli okužbo in nato prišli v ponovni stik z virusom, načeloma ne bodo dobili težjih oblik bolezni; obstaja pa velika verjetnost, da bo precejšen del njih še kar naprej omogočal širjenje virusa po populaciji," je pojasnil strokovnjak.

Na drugi strani je zdaj že "povsem jasno", da je cepljenje boljše. To ni bilo samoumevno, je poudaril Ihan. Pri marsikateri nalezljivi bolezni preboletje zagotovi boljšo zaščito, a pri covidu-19 se je pač izkazalo drugače. Cepljeni imajo več protiteles, je poudaril Ihan. Tudi tistim, ki so covid-19 že preboleli, tako priporoča iglo.

Torej: države, ki bodo imunost dosegle s cepljenjem, bodo virus precej lažje zatrle. Tiste, ki pa bodo imunost v pretežnem delu dosegle z prekuževanjem, bodo precej bolj prežete z virusom in vsemi negativnimi posledicami.

Čaka nas vsakoletno cepljenje, a najbrž vse manj obsežno

Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Kako dolg je imunski odziv? Znanost odgovora na to vprašanje še vedno ne more podati z visoko stopnjo zanesljivosti. Vemo samo to, da bo potrebno vsakoletno cepljenjo, tako kot pri gripi.

Pred časom so zaokrožili izračuni, da je za učinkovito zaustavitev epidemije treba doseči od 60- do 70-odstotno precepljenost prebivalstva. Ali to pomeni, da bo država prisiljena vsako leto izvesti ogromen javnozdravstveni projekt in cepiti vsaj 1,3 milijona ljudi? To bo znova drago in obremenjujoče za naš zdravstveni sistem, pa tudi javne blagajne.

A Ihan miri, da ne bo nujno tako, stvari so še odprte. "Najprej moramo videti, koliko časa delujejo ta cepiva in kaj to za nas pomeni." Imunolog meni, da bo po vsej verjetnosti tako obsežen projekt treba znova izvesti prihodnje leto, pozneje pa se bo obseg krčil. Najprej zato, ker se bo vse več ljudi na tak ali drugačen način fizično seznanilo z virusom in ta ne bo več tako huda javnozdravstvena težava, kot je zdaj. Nadalje zato, ker se bo najbrž cepljenje "zracionaliziralo". Če se letos precepi 70 odstotkov ljudi, bo morda prihodnje leto dovolj, da se jim da zgolj en odmerek. Zadostovati pa utegne najcenejše cepivo, denimo tisto od AstraZenece.

"Cepljenje ne bo več tak projekt, kot je zdaj, ampak verjetno mnogo preprostejši in s cenejšimi cepivi."

Toda Ihan je znova poudaril negotovost. Dovolj realna je tudi možnost, da se obseg ne bo zmanjševal. Pravi odgovor bosta dala le čas in znanost.

Na obzorju nove različice, novi sevi. Kaj to pomeni za nas?

Virus se ves čas razvija in mutira. Imamo že različice, ki se po prvih podatkih hitreje, učinkoviteje širijo med ljudmi in ki ponekod kažejo zobe obstoječim cepivom. Znan je primer mariborskega zdravnika, ki se je cepil z dvema odmerkoma, šel v tujino in nazaj prišel okužen z južnoafriško različico. In teh bo vedno več. Sploh če se določene populacije, teritoriji, države ne bodo cepile.

"Te različice so seveda neprijetne. V tej fazi imamo države, kjer nimajo nekih ukrepov proti virusu, in tam se virus naravno razširja, pri čemer ima veliko življenjskega prostora za nastanek novih različic," je pojasnil Ihan.

Rešitev je že na dlani

Prvi del rešitve je že omenjena prekuženost/precepljenost prebivalstva, ki bo zvišala obrambne sposobnosti tudi proti različicam in v večji meri preprečila hujše poteke bolezni.

Druga rešitev pa je izjemnega, dolgoročnega pomena za človeštvo. To je nova tehnologija cepiv na podlagi mRNK-ja. Reprogramiranje cepiva za nove različice bo skrajšala na "tako rekoč nekaj dni ali največ nekaj tednov", kot se je izrazil Ihan. In tudi če bodo prišli novi povzročitelji, jih bomo s tem orožjem pričakali precej bolj pripravljeni. Ihan verjame, da bodo tudi državni organi stopili korak naproti in v primeru reprogramiranih cepiv skrajšali postopke odobritev. Tako bi lahko že v mesecu ali dveh od zaznane nove različice lahko že imeli zanjo primerno cepivo.

"Vsekakor je tehnologija mRNK-cepiv, ki jo je prinesla ta epidemija, orodje za naprej, ki bo popolnoma predrugačilo odzivanje na nove povzročitelje in popolnoma spremenilo hitrost, s katero lahko izdelamo cepiva proti novim povzročiteljem."

Izbruh že dolgo pričakovali

"Stari" virus SARS. Foto: EPA

Ihan je spomnil, da je stroka že dolgo, desetletja in desetletja, pričakovala izbruh virusa z neprijetnimi lastnostmi. "Ti črni scenariji so se že desetletja delali na osnovi gripe, temeljna zgodba je bila vedno španska gripa. Potem je leta 2004 izbruhnil SARS, koronavirus. A pri SARSU-u je bilo drugače. To je bil koronavirus, ki se je širil šele takrat, ko je človek končal v bolnišnici s pljučnico in kužil bolniško osebje. In seveda so se na kongresih nemudoma pojavili scenariji, zakaj ne bi imeli kombinacije koronavirusa, ki lahko živi v žrelno-nosnem prostoru in je posledično zelo nalezljiv, a hkrati povzroča pljučnico. Točno ta scenarij se je uresničil v novem koronavirusu," je ponazoril imunolog.

Tukaj težko govorimo o sreči, a izbruh bi lahko bi še mnogo, mnogo hujši. "Samo malo drugačno afiniteto bi moral imeti, se pravi moč vezave S-proteina z ACE2-receptorjem, in dobili bi mnogo hujši scenarij. Morda ne bi umirali samo 80-letniki v nekaj odstotkih, ampak bi teh nekaj odstotkov smrtnosti veljalo za vse starostne skupine. V tem primeru bi dobili film katastrofe. To ne bi bilo nemogoče," je poudaril.

Je na vidiku še kak podoben povzročitelj? Je, poudari Ihan. Nove epidemiološke bombe so na vidiku. Prej ali slej bo udarila naslednja, kot se to v zgodovini dokaj redno dogaja. Ampak naslednjič – s pomočjo znanosti – po vsej verjetnosti ne bomo ujeti spuščenih hlač.

Ihanove sklepne misli

"Z uspešnim cepljenjem bo večina težav, ki jih imamo, odpravljena. Virus se ne bo izgubil, temveč bo krožil po populaciji. Količina tega virusa bo odvisna od razmerja med precepljenostjo in prebolevanjem. Bolj ko bomo precepljeni, manj bo virusa in manj bodo v družbi potrebni ukrepi, kot so maske, distanciranje, različna pravila odpiranja dejavnosti. Manj bo vsega tega. Delež precepljenosti bo neposredno povezan s količino protivirusnih ukrepov. V vsakem primeru pa bo manj hospitalizacij in obremenitev zdravstvenega sistema."


GOSPODARSTVO


Kovač: To je velika, enkratna priložnost za Slovenijo

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Bogomir Kovač. Foto: BoBo
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Bogomir Kovač. Foto: BoBo

Slovenija je majhno izvozno gospodarstvo in njen manevrski prostor je razmeroma majhen. Odločujoče bo dogajanje v mednarodnem okolju. Iz tega zornega kota sem zmeren optimist. Mislim pa, da bo stanje letos bolj zaostreno, kot smo prvotno pričakovali.

Kovač

Lani je svetovno gospodarstvo po dobrem desetletju znova pretresla kriza, ki še traja. A ta kriza je drugačne narave kot prejšnja. Njen vzrok ni v strukturi gospodarstva, selitvi delovnih mest na Vzhod ali zakrčenem finančnem sistemu. Vzrok je udaril vse približno enako, je zunanji in vlade računajo, da bo kmalu izginil. Zato na delniških trgih še vedno vlada optimizem, podjetja delajo, kolikor ob omejitvah le zmorejo, banke še vedno razmeroma široko ponujajo posojila. Države pa – ena bolj kot druga – v svoja prebivalstva in gospodarstva tlačijo milijarde in milijarde, da delovna mesta med čakanjem ne ugasnejo. Slovenija ni nobena izjema, samo lani je ob vseh protikoronskih zakonih in upadu davčnih prihodkov imela 3,5 milijarde evrov veliko luknjo v osrednjem državnem proračunu. Kaj nas vse skupaj čaka v prihodnjih nekaj letih?

Ekonomist Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete je z občim pristopom zadovoljen, glede srednjeročne prihodnosti pa delno optimističen.

Gospodarska rast se nam bo vrnila, je poudaril. Najbrž ne tako visoka, kot nam jo trenutno napovedujejo, torej med štirimi in petimi odstotki BDP-ja, prej med tremi in štirimi, a vendarle. "Večina institucij, ki se ukvarjajo z odbojno gospodarsko rastjo, je precej previdnih, ker so bile napovedi narejene na predpostavkah, da se bo ta zadnji val končal razmeroma hitro, da bo precepljenost dosežena do poletja in podobnem. Številne od teh predpostavk se najbrž ne bodo končale tako in zato bo rast nižja od predvidene, in to tako rekoč za vse države evroobmočja."

Slovenija je kot majhna, izvozna država odvisna predvsem od dogajanja v mednarodnem okolju, od dejavnikov, na katere ima le malo vpliva. Toda Kovač je prepričan, da tudi domači protikrizni ukrepi niso učinkovali tako, kot je bilo pričakovano. Težava ni toliko v višini primanjkljaja, temveč način, kako je ta denar potrošen, kar da ni bilo storjeno dovolj premišljeno, predvsem pa ne dovolj povezano s srednjeročnim proračunskim načrtovanjem.

Nižja rast od napovedane s seboj pripelje večje težave v javnih financah, ki se bodo vlekle še vsaj nekaj let, je poudaril. K sreči imamo – in bomo še nekaj let imeli – tako rekoč proste roke na fiskalnem področju. "Proračunske omejitve, ki bi v veliki meri omejevale izhod iz krize, so tokrat odpravljene. Ne toliko zaradi slovenskih intenc kot zaradi evropske politike."

A to je dvorezen meč. "Država se v tem trenutku na fiskalnem področju vede – in mislim, da fiskalni svet na to dobro opozarja – razmeroma neracionalno. Tudi finančnega ministra, ki bi moral biti v teh razmerah resna referenca, kaj je mogoče in kaj ne, v Sloveniji pravzaprav sploh ne vidite. Mi samo nekako živimo, kot da je fiskalna malha v danem trenutku brezmejna. In to je težava," je zatrdil ekonomist.

Javni dolg hitro narašča, ob tem strukturne težave v pokojninski, zdravstveni blagajni, pa tudi po občinskih proračunih ostajajo.

Kovač opozarja, da leta debelih krav, ko lahko država napihuje proračun in na veliko troši, ne bodo trajala večno. Evropa bo prej ali slej potegnila zavoro in terjala, da se državni proračuni znova vrnejo v normalo, se uravnotežijo. In to bo boleče. Po Kovačevem mnenju se bo zgodilo leta 2024 ali 2025.

A dotlej imamo ogromno razvojno priložnost, kakršne še nismo imeli. "Ta priložnost je enkratna. Je zdaj," je povedal Kovač. Evropa je namreč dosegla dogovor o vseevropskem protikriznem ukrepanju. Slovenija ima tako na voljo 12 milijard evrov, ki bodo prišle od zunaj. "Novi investicijski val naj bi s seboj potegnil novo razvojno dinamiko celotnega gospodarstva."

A treba je biti realen in se zavedati, da evropske milijarde ne bodo začele pritekati prej kot leta 2022, saj bo v vmesnem času potekalo usklajevanja načrtov.

"Zdaj bomo morali znati te razmeroma dobre makroekonomske razmere pametno izkoristiti," je poudaril Kovač in obenem izrazil pesimizem glede učinkovitosti državnega upravljavskega aparata. A če uspe, potem bomo imeli gospodarsko rast, naraščala bo blaginja in tudi državni proračun bo nazadnje lažje uravnotežen.

Kdaj vrnitev v poslovno normalnost?

In kdaj se bomo z vidika BDP-ja vrnili v normalnost oziroma vsaj v stanje, kakršno je bilo leta 2019? Če predpostavimo, da je bil lanski padec osemodstoten in če bomo odslej rasli s štirimi odstotki BDP-ja letno, potem se bo to zgodilo že čez dve leti in pol. Z vidika domačih podjetnikov pa se bo "približna normalnost" vrnila že letos jeseni, ob predpostavki, da takrat ne bo ponovnega vzpona okužb, kakršnega smo doživeli lani. "Torej, v prvi polovici leta imamo omejitvene ukrepe in omejitve poslovanja, v drugi polovici pa približno normalizacijo, v smislu da bodo lahko začeli nekako normalno poslovati in nazaj pridobiti vse tržne in poslovne pozicije, zlasti v panogah, ki so bile lani najbolj prizadete. S tega vidika je ta okvir približno dveh let in pol kar ustrezen."

Potem pa lahko poletimo tudi v višave, če bomo to razvojno priložnost dobro izkoristili.

Kovačeve sklepne misli

"Mislim, da se nam k sreči ne bodo ponovile zgodbe iz leta 2011. Proračunske omejitve, ki bi v veliki meri zamejevale izhod iz krize, so tokrat odpravljene. Ne toliko zaradi slovenskih intenc kot zaradi evropske politike. Če bomo mi zdaj znali te razmeroma dobre makroekonomske pogoje - govorim z vidika politik, ukrepov in navsezadnje razpoložljivih finančnih virov - pametno izkoristiti in če bomo to obvladovali, če si bomo to resnično dobro zastavili, potem se državljanom Slovenije v tej izhodni strategiji ne piše tako slabo. Potem lahko ta pandemična kriza z razvojnega vidika prinese marsikaj dobrega. Ali bo to uspelo, je bolj odvisno od naših strokovnih in političnih sposobnosti. Ta priložnost je enkratna. Je zdaj. Toliko sredstev od zunaj in toliko možnosti kreativnega razvojnega napora, pomembnih razvojnih korakov, takega desetletja s takšnimi možnostmi še nismo imeli. Je pa strah vzbujajoče, da slabše politične administracije - kar zadeva vse politične elite z leve in desne - z vidika strokovnih kapacitet še nismo imeli."