Recesija je zadela velik del sveta. Foto: Pixabay/Mediamodifier
Recesija je zadela velik del sveta. Foto: Pixabay/Mediamodifier
Evrsko območje z 12,1-odstotnim padcem BDP-ja, na ravni EU-ja 11,9-odstotno krčenje

Zdravstvena kriza se močno pozna na gospodarskih kazalcih. BDP evrskega območja je v drugem četrtletju upadel za kar 12 odstotkov, kar je največ, odkar evropski statistični urad vodi to statistiko. Države in centralna banka so planile z ukrepi, da bi udarec ublažile, kar se močno pozna na proračunih. Oboje na koncu vpliva na življenje ljudi in poslovanje podjetij.

Poslabšanje napovedi: EBRD Sloveniji napoveduje 7,5-odstotni padec BDP-ja

Tudi Slovenija je del te zgodbe. EBRD napoveduje, da se bo slovenski bruto domači proizvod do konca leta skrčil za 7,5 odstotka, kar so debele milijarde. Zaradi zmanjšanih prihodkov in ukrepov države je milijardna tudi luknja v osrednjem državnem proračunu: vlada jo načrtuje pri 4,2 milijarde evra.

Janša predstavil predloga proračunov: "Denarja je več, čeprav je letošnje leto krizno"

Kaj to pomeni za Slovenijo? Je bilo dozdajšnje ukrepanje države pravilno ali nepravilno, ukrepi preveliki, premajhni? In kaj nas čaka na obzorju? MMC je za mnenje povprašal dva ekonomista: Jožeta Mencingerja z ekonomskega instituta EIPF in Sašo Polanca z ljubljanske ekonomske fakultete.

Padec pričakovan

Gospodarski padec za Mencingerja ni nič nenavadnega. Imamo padec ponudbe, "stvari, ki bi se lahko prodale, so se ustavile". Tako gre povsod po Evropi. In ker se krči BDP, istočasno pa se veča potreba po izdatkih, zevajo vse večje proračunske luknje. 4-milijardna v slovenskem "ni nobeno presenečenje. To je normalno".

Gre za velike in težko predstavljive številke, je povedal Polanec. "Dejstvo je, da je to konkreten denar za prihodnje generacije, saj ga bo treba vrniti." Istočasno je dejstvo, da je koronakriza eksogen, globalen dogodek, zato je proračunski primanjkljaj v teh razmerah popolnoma upravičen. "Če kdaj, zdaj, bolj kot kdaj koli. Kot družba si verjetno želimo biti zavarovani pred takimi ekstremnimi dogodki in imeti takšne mehanizme".

Oba se strinjata, da ukrepi države nikakor niso preobsežni. Kvečjemu bi se lahko razpravljajo o morebitnih širitvah. Za Mencingerja je pomembno predvsem, da vlada ni šla v nasprotno smer, v paradigmo varčevanja.

Polanec: Brezposelnost se ne veča

Sašo Polanec je profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. Na začetku epidemije je sodeloval tudi v skupini strokovnjakov, ki je vladi svetovala pri pripravi ukrepov. Foto: MMC RTV SLO/Tarča RTVSLO
Sašo Polanec je profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. Na začetku epidemije je sodeloval tudi v skupini strokovnjakov, ki je vladi svetovala pri pripravi ukrepov. Foto: MMC RTV SLO/Tarča RTVSLO

Pa so ukrepi vlade, usmerjeni v blaženje gospodarskega šoka, pravi? "Odgovor je kompleksen," poudarja Polanec. Odvisen je od tega, kako pravilnost merimo. Ena od možnosti je brezposelnost. Po krizi leta 2008 je prišlo do močnega porasta, medtem ko se brezposelnost med aprilom in danes praktično ni povečala. "To je v bistvu velik dosežek."

Drugi mogoči način merjenja je premoženje podjetij, in ta vidik Polanca precej skrbi. Podjetjem se bo premoženje osušilo, kar bi lahko upočasnilo okrevanje, predvsem pa udarilo po razvoju. Koliko, bomo videli v prihodnjih letih. Delen obliž je bil ukrep, ko je država financirala prispevke za pokojninsko blagajno, je dejal ekonomist. Podjetja so tako lahko obdržala del denarja in ga namenila ali za krizne dodatke, ukrepe ali pa bo prihranek pripomogel pri vrnitvi v "normalnost". Prav ta ukrep se je ‒ gledajoč nazaj ‒ po Polančevem mnenju izkazal za najpomembnejšega, tudi po obsegu.

Mencinger: Pričakoval bi več o temeljnem dohodku

Jože Mencinger je ekonomist in pravnik. Foto: MMC RTV SLO
Jože Mencinger je ekonomist in pravnik. Foto: MMC RTV SLO
Vladna želja po nadzoru - tiho združevanje agencij po hitrem postopku

Mencingerju se sicer posamični ukrepi zdijo vprašljivi, še zlasti boni. "Vprašanje je, ali so boni prav razdeljeni, pravim ljudem." Nekatera letovišča so bila polna, spet druge destinacije pa so doživele močan udarec, je dejal, in kot primera ponudil Bled ter Postojnsko jamo. "Vprašanje je tudi, ali je to socialno pameten ukrep ali ne."

Mencinger je pričakoval precej več razprave o uveljavitvi temeljnega dohodka. Drži, da so bili "neki zametki" (del samozaposlenih in kulturnikov ga je prejemal), a to se mu zdi zamujena priložnost. Država je tudi ponudila garancijsko shemo za posojila, ki pa niso naletela na željno občinstvo. Ti bančni ukrepi so po Mencingerjevem mnenju bolj podpiranje tujega kapitala, saj so banke v tuji lasti. "Vlada se očitno še bolj pripravlja na to."

Kako si je vlada zamislila demografski sklad?

Mencinger je kot zelo pomembnega omenil še politični vidik položaja. "Problem pri tej vladi je, da situacijo izkorišča za politične namene, za zamenjavo ljudi povsod. Krizo izkorišča za neke namene, ki nimajo nobene zveze z ekonomijo, so čisto politična stvar. V tem vidim glavni problem." "Vladi je treba priznati, da je zelo spretna. To zelo spretno počne. Podpora ji ne pada, kot bi ji morala, in mislim, da bomo morali z njo preživeti do konca mandata." Kot primer je izpostavil načrtovano združevanje agencij. "Na prvi pogled je videti zelo pametno, ampak je vse skupaj očitno samo zato, da postavi svoje ljudi." Kot drugi primer je izpostavil ustanavljanje demografskega sklada, pod katerim bo združen lep del državnega premoženja. "Kdo si je to izmislil? To je bolj politična stvar, z ekonomijo nima veliko opraviti. Sklad je nesmiseln, ker ima bistveno premalo denarja in ne pomaga reševati pokojninskega sistema."

Do kdaj bo grmelo in kaj nas čaka

Finančno obsežni državni ukrepi so neke vrste oklep, ki naj bi gospodarstvo ščitil, dokler nevihta ne mine. A vprašanje je, koliko časa bo grmelo, in dragi oklep ne more trajati večno. Če se bo zdravstvena kriza nadaljevala, nas čaka dodatno padanje BDP-ja in nižanje prihodkov države, je poudaril Polanec. A vseeno ni tako črno, kot se morda zdi. Svet se polagoma prilagaja na življenje z novim koronavirusom in kljub epidemiji poskuša motor spraviti na obrate. Polanec meni, da bomo počasi čutili okrevanje BDP-ja. Kako? Denar je danes izjemno poceni, bančni sistem je dokaj trden in financira gospodarstvo. Imamo kombinacijo ukrepanja tako monetarne kot fiskalne politike, ki imata skupaj "precejšen pozitiven učinek". In če v sliko dodamo še skoraj 180 različnih cepiv, ki so v razvoju, lahko upamo, da bo vsaj eno izmed njih učinkovito, je poudaril Polanec.

Tudi Mencinger je optimist. "Moram reči, da se s to korono močno pretirava." Ukrepi so povzročili ogromno gospodarsko in socialno škodo po vsem svetu, medtem ko naj bi virus do zdaj zahteval okoli milijon življenj. Po prvi svetovni vojni pa je med epidemijo španske gripe umrlo 50 milijonov ljudi. "Upoštevati moramo, da se je kakovost zdravstva izboljšala, ampak generalno gledano se mi zdi, da je to pretiravanje."

Nekajletno okrevanje

Vseeno pa pot v ekonomsko "normalnost" ne bo kratka. Mencinger meni, da se bomo v približek stanja iz leta 2019 vrnili šele čez pet let. "Kriza ne bo takoj končana oziroma v obliki črke V. Na eni strani krivulje imamo steno, na drugi strani bo oživljanje zelo počasno. Nekaj let rasti potrebuješ, da iz te luknje zlezeš."

Polanec je bolj pristaš okrevanja v obliki črke V. Pri tem se naslanja predvsem na ukrepe monetarne politike in je zato prepričan, da bomo okrevali z letom 2022.

A kot nas je naučila (tudi) tokratna epidemija, se vmes lahko zgodi marsikaj. Izbruh doslej neznane bolezni, pa morda menjava oblasti v ZDA, spremembe pri trgovinskih vojnah, vojaški konflikti ... Napovedi so zahtevne, še posebej glede prihodnosti.