Slovenska hokejska reprezentanca je prvo uradno tekmo odigrala 20. marca 1992 v Celovcu, kjer so bili Avstrijci boljši z 1:0. Cilj je bil jasen: čim prej zaigrati med elito.

Svoj pohod proti njej je začela na svetovnem prvenstvu v skupini C leta 1993. To je potekalo v Sloveniji, a Slovenci so imeli smolo, da je po razpadu Sovjetske zveze (in tudi Češkoslovaške) vzklila kopica odličnih reprezentanc, zaradi katerih je bila uvrstitev v višji rang tekmovanja precej otežena.

Po petih letih in drugem mestu na prvenstvu v Estoniji ji je leta 1997 vendarle uspelo. Sledili so nastopi na prvenstvih skupine B v Ljubljani in na Jesenicah, v Odenseju in Rodovru ter v Katovicah in Krakovu, nato pa se je (končno) zgodil prelomni trenutek na domačem prvenstvu leta 2001.

Točka preloma: zmaga nad Estonijo s 16:0
Po visoki zmagi Velike Britanije nad Kazahstanom (11:2) so slovenski hokejisti za prvo mesto na turnirju in posledično uvrstitev med elito potrebovali zmago z najmanj 12 zadetki razlike proti Estoniji. V ledeno tivolsko dvorano se je nagnetlo pet tisoč hokejskih navdušencev, ki so morali na prvi zadetek počakati do 17. minute, ko je zadel Robert Ciglenečki z modre črte. Estonski vratar Andrej Šestakov je bil zelo razpoložen, Slovence je s svojimi obrambami spravljal v obup, po prvi tretjini je bilo le 2:0, odprlo se je šele v drugi tretjini. Na 3:0 je povišal Valerij Šahraj, zatem je mrežo zatresel še Tomaž Vnuk. Sledile so minute Iva Jana, ki je tudi s pomočjo izjemne igre v napadu (Kontrec-Zupančič-Jan) Šestakova premagal v 32., 34. in 37. minuti. Slovenci so zavohali kri, cilj je bil znova viden, po dveh tretjinah tekme so vodili z 10:0, razmerje v strelih na gol pa je bilo neverjetnih 66:5!

Beribak: Ni bilo težko zadeti potrebnih 12 golov
Ko je Dejan Kontrec v 45. minuti dopolnil svoj hat-trick in zadel za 12:0, je bilo jasno, da bo reprezentanci uspel velik podvig: uvrstitev med najboljših 16 reprezentanc sveta. Prednost so nato še povečali na končnih 16:0. O potniku med elito je na koncu odločala boljša razlika v golih. To je imela Slovenija, ki je na prvenstvu dosegla 44 golov in jih šest prejela, Britanci so turnir končali z razliko 42:9. "Pričakovali smo, da bomo morali loviti razliko, vendar ne tolikšne. Izredno dobro smo igrali v obrambi, tako tudi v napadu ni bilo težko zadeti potrebnih 12 golov. Mislim, da smo si ta uspeh res zaslužili," je po tekmi dejal Igor Beribak, eden najizkušenejših slovenskih reprezentantov, ki je bil po obračunu z Estonijo izbran za najboljšega v slovenski vrsti.

Sekelj: Popoldne je bilo za nas malo mučno
"Potrebno bo veliko časa, da strnemo vtise, morda kakšen teden. Današnje popoldne je bilo za nas malo mučno, toda zbrali smo se v garderobi in fantom sem povedal: če smo naredili toliko na tem tekmovanju, zdaj ne bomo spustili priložnosti iz rok. Zahvaljujem se vsem igralcem, ki so to izpeljali, da jim je uspelo in da bodo nastopili na svetovnem prvenstvu skupine A," pa je po tekmi povedal selektor Matjaž Sekelj. "Občutki so odlični, celotna ekipa je verjela v uspeh in prav to nam ga je prineslo. Pri svojem prvem golu sem dobil polet, nato je šlo vse samo še navzgor. Po visokem porazu Kazahstana smo vedeli, da moramo iti na vso moč, in uspelo nam je," pa je svoje misli po tekmi strnil najboljši strelec prvenstva Jan.

Deset let od prve uradne tekme je slovenska hokejska reprezentanca torej nastopila na svojem krstnem svetovnem prvenstvu elitne divizije. Od tedaj je nato na zaključnih turnirjih elite nastopila še osemkrat. Sprehodite se z nami skozi vse dozdajšnje nastope med elito ...

Ruski krst med elito, konec s tremi zaporednimi zmagami
Veliki dan so slovenski hokejisti dočakali 26. aprila 2002, ko so prvič v zgodovini nastopili na svetovnem prvenstvu elitne divizije. Doživeli so rusko dobrodošlico, potem ko so uvodno tekmo prvenstva izgubili z 8:1. Tekma je bila v uvodnih minutah precej izenačena, prvi strel na gol tekmeca je v 4. minuti sprožil Ciglenečki, za prvi slovenski zadetek na prvenstvih pa je poskrbel Marcel Rodman, ki je 33. minuti v igri z igralcem več odbiti plošček strpal v mrežo za 5:1. A ruski stroj je bil, pričakovano, prevelik zalogaj. Sledila je nova osmica proti Švedski (2:8), boljši so bili tudi Avstrijci, potem ko so slavili s 5:3. Predtekmovanje so Slovenci končali brez zmage oziroma osvojene točke, a svoje delo so nato z odliko opravili v skupini za obstanek, kjer so si s tremi zaporednimi zmagami zagotovili nastop na naslednjem prvenstvu med elito. Prvo zmago med elito so dosegli proti Japonski 2. maja v Jönköpingu, odločilni zadetek je v 22. minuti prispeval Andrej Brodnik. Dan pozneje so s 4:2 premagali Poljake, za konec so strli še Italijane (4:0).

Finci poskrbeli za najhujši poraz v zgodovini risov
Selektor Sekelj je svoje varovance že čez leto dni popeljal na novo prvenstvo, ki je potekalo na Finskem. Tako kot pred letom dni je tudi tokrat Slovenija predtekmovanje končala brez osvojene točke, za nameček pa je 28. aprila v Helsinkih utrpela še najhujši poraz v zgodovini, potem ko so bili z 12:0 boljši domačini Finci. Skoraj osem tisoč gledalcev je lahko uživalo ob strelskih vajah njihovih ljubljencev, risi so v vsaki tretjini od strah vzbujajoče finske zasedbe, v kateri so bili med drugimi Teemu Selänne, Saku Koivu, Janne Niinimaa, Mikka Eloranta in Olli Jokinen, prejeli po štiri zadetke. Slovenci so na vrata tekmeca sprožili zgolj sedemkrat, medtem ko sta slovenska vratarja Klemen Mohorič in Gaber Glavič ubranila 55 od 67 poskusov. Tokrat v skupini za obstanek risi niso imeli sreče, gladko so izgubili proti Američanom (7:2), remizirali z Japonci (3:3) in tesno izgubili še z Belorusi (3:4), potem ko je nekaj upanja po vrnitvi z golom v 58. minuti vrnil Tomaž Razingar, a je beloruska obramba zdržala do konca. Končno 15. mesto in izpad iz elite.

Veliki preobrat proti Danski, nato lepa zmaga nad domačini
Leta 2005 so se risi ekspresno hitro vrnili med najboljših 16 reprezentanc na svetu, SP so tokrat v Innsbrucku začeli z dvema visokima porazoma brez doseženega zadetka. Najprej je bila s 7:0 boljša reprezentanca ZDA, še gol več so jim zabili Kanadčani (0:8). Tudi proti Latviji ni bilo uspeha (1:3), zato je znova sledil boj za obstanek – in tista tekma proti Danski, kjer je Slovencem uspel neverjeten preobrat! Danci so vodili že 0:3 in malokdo je verjel v kakršen koli uspeh, a v zadnjih 24 minutah je danska obramba kapitulirala, slovenski napad pa se je razplamtel. Jan je začel preobrat z zadetkom v 38. minuti, šest minut pozneje je po njegovi podaji zadel še Anže Kopitar, za katerega je bil to prvi nastop med elito. Peter Rožič je že nekaj sekund pozneje izenačil na 3:3, odločilni zadetek pa je v 52. minuti prispeval Edo Terglav. Glavnino dela je s prodorom na desni strani opravil Kontrec, ki je nato podal pred vrata, tam pa Terglavu ni bilo več težko ploščka le še potisniti v mrežo za veliko zmago. Resda so Slovenci naslednjo tekmo visoko izgubili proti Nemcem (1:9), a obstanek so si vendarle zagotovili z zmago nad domačini Avstrijci (6:2). Jan je dosegel hat-trick, med strelce so se vpisali še Rodman, Razingar in Damjan Dervarič.

Strazzabosco rise pahnil iz raja v pekel
Leta 2006 je Slovenija SP elitne divizije odigrala v Rigi, kjer je na vseh tekmah predtekmovanja prejela po pet zadetkov. Finci so bili boljši s 5:3, Čehi s 5:4, domačini Latvijci s 5:1. V skupini za obstanek risom nato ni uspelo ponoviti izida izpred leta dni, ko so Dance premagali s 4:3, tokrat so se morali za remi pošteno potruditi, dve minuti pred koncem je prvo točko na prvenstvu priboril Mitja Sotlar, ki je izkoristil odlično Kopitarjevo podajo izza gola in vratarja Petra Hirscha premagal s strelom z leve strani. Ničla proti Kazahstanu (0:5) je pomenila, da bodo Slovenci za obstanek morali premagati Italijane. Dolgo jim je kazalo dobro, vso tekmo so vodili, nato pa je slabo minuto in pol pred koncem Michele Strazzabosco kaznoval zmedeno igro risov v obrambi in izenačil na 3:3. Ostalo je premalo časa, da bi Slovenija lahko organizirala obetaven napad za zmago.

"Žal mi je, verjel sem, da to lahko naredimo. Vodili smo s 3:0, pri 3:1 sem še verjel, da lahko obstanemo. Naredili smo veliko napako za 3:2, Italijani so videli, da je še možnost. Tudi mi smo imeli priložnosti, če bi iz 'power playa' povišali na 4:2, bi mi pili šampanjec, ne pa Italijani. Žal mi je fantov, ki zdaj sedijo tam v garderobi in so zelo žalostni," je po tekmi dejal slovenski selektor František Výborný.

Loterija kazenskih strelov proti Slovakom ni prinesla dobitka
Na prvenstvu elitne divizije leta 2008, ki ga je gostila Kanada, so Slovenci odigrali pet tekem. Razpored predtekmovanja bi bil težko težji, za uvod so se pomerili z domačini Kanadčani in klonili s 5:1, z enakim izidom so jih dva dni pozneje premagali Američani. 6. maja 2008 se je na zadnji tekmi predtekmovanja izbrana vrsta švedskega strokovnjaka Matsa Waltina pomerila z Latvijo, a brez uspeha. Latvijci so bili boljši s 3:0, sledil je boj za obstanek s Slovaki. Dve tekmi proti istemu tekmecu v Metro Centru v Halifaxu 9. in 10. maja. Prvo tekmo so Slovaki dobili s 5:1, druga se je zavlekla v podaljšek in kazenske strele, potem ko je po zadetkih Marjana Manfrede in Davida Rodmana v 56. minuti izid na 3:3 izenačil Kopitar. Selektor Waltin je za loterijo kazenskih strelov izbral Kopitarja, Razingarja in Davida Rodmana. Prvemu je strel vratar Jan Lašak ubranil, ob poskusu Razingarja ni imel možnosti. Odločala je tretja serija strelov, v kateri je mlajši od bratov Rodman zgrešil, za zmago Slovakov pa je poskrbel Ľubomír Višňovský in dokončno razblinil upe Slovencev v morebitno tretjo tekmo. "Škoda, ker nam je zmanjkalo pri kazenskih strelih. Pokazali smo povsem drug obraz, igrali smo zase, hoteli smo dokazati, da veljamo več, kot smo pokazali na dosedanjih tekmah. Žal smo izpadli, kajti dobršen del prvenstva smo igrali katastrofalen hokej," je po izpadu iz elite čistega vina nalil Razingar.

Zgodovinska točka v predtekmovanju, a kljub vsemu izpad iz elite
Tri leta so minila, da so se risi znova znašli v elitni diviziji, tokrat je svetovno prvenstvo potekalo na Slovaškem, kjer so slovenske hokejiste v predtekmovanju čakali obračuni s Slovaki, Rusi in Nemci. Uvodno tekmo z domačini so izgubili (1:3), tudi Rusom so se dobro zoperstavili, a so bili ti vseeno boljši s 6:4, za zgodovinsko prvo zmago v predtekmovanjih prvenstva jim je nato malce zmanjkalo proti Nemčiji, a so kljub vsemu osvojili zgodovinsko točko. Redni del tekme se je končal z izidom 2:2 (za Slovence sta zadetka dosegla Žiga Jeglič in Rok Tičar), a ker tudi po podaljšku ni padla odločitev, so zmagovalca izluščili kazenski streli. Blestela sta vratarja, potrebnih je bilo kar osem serij, odločilni zadetek je dosegel Frank Hördler. Znova boj za obstanek, v katerem so risi najprej ugnali Latvijce (5:2), nato pa izgubili ključno tekmo proti Avstriji (2:3) pred polomom proti Belorusiji (1:7). Končno 16. mesto in vnovičen izpad iz elite. "Skupina za obstanek je bila spet izredno močna in nekako potrebuješ tudi nekaj sreče. Ne moremo iskati izgovorov, cilja nismo dosegli, smo pa postavili mejnike in načela za naprej," se je kljub izpadu optimistično v prihodnost uzrl selektor Kopitar.

Sedem porazov na sedmih tekmah, a velika točka proti Kanadi
Leta 2013 je svetovno prvenstvo elitne divizije potekalo na Švedskem. Slovenci so izgubili prav vse tekme, od teh dve v podaljšku. Blizu uspeha so bili na tekmi z Belorusijo, ki jo je v 56. minuti odločil strel Alekseja Ugarova (4:3), tekmi z Dansko in Kanado so izgubili šele v podaljšku. Zelo razburljiv je bil prav zadnji obračun proti močno favoriziranim Kanadčanom, na katerem je vratarja Devana Dubnyka dvakrat premagal Jan Urbas, Razingar je sredi druge tretjine poskrbel za vodstvo s 3:2, a je Kanadčanom prek branilca Brendena Dillona uspelo izenačiti in izsiliti podaljšek. Risi so v podaljšku igrali pogumno, a kakovost je bila vseeno na kanadski strani. Zvezdnik Steven Stamkos je ušel slovenski obrambi, odločil srečanje in Kanado zavihtel na vrh lestvice, medtem ko se je že pred tekmo vedelo, da so Slovenci v boju za obstanek odpisani. Kljub vsemu so turnir lahko zapustili dvignjenih glav, doseči točko proti Kanadčanom, eni najuspešnejših reprezentanc v zgodovini svetovnih prvenstev, ni kar tako. Iz elite sta tako izpadli Slovenija in Avstrija.

Kopitar po koncu prvenstva nepreklicno odstopil
Leta 2015 so o naslovu svetovnega prvaka med elito odločali boji na Češkem, Slovenija je uvodnih šest tekem prvenstva izgubila. Najprej so bili s 4:2 boljši Belorusi, nato s 5:3 še Rusi. Tekmo s Slovaki so Slovenci z golom Urbasa začeli dobro, a je tekmec nato zadel trikrat zapored in poskrbel za preobrat. Finci so gladko zmagali s 4:0, Norvežani in Američani pa s 3:1. Edino zmago je ekipa Matjaža Kopitarja dosegla nad Dansko.

Ta si je obstanek že zagotovila, Slovenci so vedeli, da izpadajo v nižji rang tekmovanja, zato je bilo mogoče pričakovati precej miren obračun (sodniki so se, denimo, za prvo izključitev na tekmi odločili šele v 43. minuti). Na koncu je edini zadetek dosegel Žiga Pance, ki je pred vrati v mrežo preusmeril plošček po silovitem strelu Sabahudina Kovačevića. Takoj po koncu slovenskega sodelovanja na prvenstvu je z izjavo o odstopu kar nekoliko presenetil selektor Kopitar.

"Za prihodnost ne vem, kje je, zase pa vem in samo enkrat vam bom povedal. Jaz sem to zgodbo zaključil, povem samo enkrat, ne bo nobenih izjav. Moja zgodba s to reprezentanco je končana. Žal je v Sloveniji toliko negativcev, in če lahko živijo s tem, naj živijo. Sam bom težko živel brez teh fantov, ker so dobri. Zaslužijo boljšo podporo, kot jo imajo," je povedal. In sklenil: "Hotel sem končati že lani po Koreji, ki je bila zame velik uspeh. Tam sem videl, da je upanje, da igro nadgradimo. Tukaj je nismo. Upal sem, da bi vsaj ostali v skupini. Žal nam ni uspelo in zdaj grem."

V Parizu zadnji nastop med elito
Nazadnje so Slovenci na svetovnem prvenstvu elitne divizije nastopili leta 2017. Odprli so ga udarno, z osvojeno točko na tekmi s Švico, ki je bila s 5:4 boljša šele po kazenskih strelih, a sledilo je šest zaporednih porazov, po katerih je sledil nov izpad. Na nobeni od tekem Slovenci niso bili pretirano izenačeni s tekmecem, proti Kanadi so izgubili s 7:2, Norveški 5:1, Finski 5:2, z enakim izidom je bila boljša Belorusija, Češka spet s 5:1. Zadnjo tekmo prvenstva so odigrali 15. maja 2017 proti domačinom Francozom, ki so bili boljši s 4:1. Edini slovenski zadetek je v dvorani Bercy, kjer se je zbralo skoraj 13 tisoč hokejskih navdušencev, dosegel Jan Muršak v igri z igralcem manj v 45. minuti.

"Pred zadnjo tekmo smo vedeli, da oboji igramo le za čast. Ritem je bil dober, imeli smo nekaj priložnosti, a je v drugi tretjini Francija znala zadržati plošček v naši tretjini, dosegli so gol z igralcema več. Potem so hitro dosegli še en gol, mi pa smo se trudili in skušali tudi doseči gol. Vratar Huet je dobro opravil svoje delo, s samo enim golom pa je težko kaj doseči. Čestitke Franciji," je po tekmi s Francijo dejal selektor Nik Zupančič.

Po šestih letih znova med najboljšimi
V naslednjih letih se slovenski reprezentanci ni uspelo uvrstiti na SP elitne divizije, na SP-ju divizije I je bila leta 2018 na Madžarskem peta, leto dni pozneje je na turnirju, ki ga je gostil Kazahstan, zasedla četrto mesto. Zaradi pandemije covida-19 sta bili dve prvenstvi elitne divizije nato odpovedani, preboj ji je vendarle uspel na prvenstvu divizije I v Ljubljani lani, ko si je po zmagah nad Madžarsko, Romunijo, Litvo in Južno Korejo zagotovila prvo mesto in je dvignila vozovnico za Rigo 2023.