Od leta 1788, ko so v ZDA prvič izvedli predsedniške volitve, se jih je v državi vključno z letošnjimi zvrstilo 59. Sodobne predsedniške volitve v ZDA pogosto dvigajo prah, a nič drugače ni bilo v preteklosti.

Prvi predsednik države je bil George Washinghton, ki je bil tedaj tudi edini kandidat na volitvah, medtem ko se je za mesto podpredsednika borilo kar enajst pretendentov, zmagal pa je John Adams. Štirje predsedniki – Rutherford B. Hayes leta 1876, Benjamin Harrison leta 1888, Gerge W. Bush leta 2000 in Donald Trump leta 2016 – so na volitvah zmagali, čeprav niso prejeli večine glasov ljudstva. V nadaljevanju predstavljamo najtesnejše, najbolj razvpite in nenavadne volitve v ameriški zgodovini.

1800

Burne volitve leta 1800, na katerih so se pomerili Thomas Jefferson, John Adams in Aaron Burr, so bile tako kontroverzne, da so zaradi njih spremenili ustavo. Ker so se zvezne države vsaka posebej odločale, kdaj jih bodo razpisale, so volitve v tem letu trajale od aprila do oktobra. Ker so bili izidi glasovanja ljudstva izjemno tesni, vsak od kandidatov pa je prejel enako število elektorskih glasov, je novega predsednika izbiral kongres. Kongresniki so po tedanjem sistemu hkrati glasovali za dva kandidata, tisti z največ glasovi je postal predsednik, kandidat na drugem mestu pa podpredsednik.

"Gospod Burr ima rad le samega sebe in razmišlja le o tem, kako bi se povzdignil," je kongresu, ki ga je skušal prepričati, naj glasujejo za Jeffersona, pisal politik Alexander Hamilton. V enem tednu je kongres za novega predsednika in podpredsednika glasoval kar 35-krat. Ker je sistem glasovanja povzročal mnoge težave, so v ustavo zapisali novo pravilo, ki je določalo, da se o položajih predsednika in podpredsednika glasuje ločeno. Novi vodja države je postal Jefferson.

Burr, ki je postal podpredsednik ZDA, je bil tudi v prihodnjih letih trn v peti za Hamiltona, ki ga je omalovaževal v medijih in mu s tem preprečil uspešno kandidaturo za guvernerja New Yorka.

Nasprotnika sta se zapletla v enega najbolj znanih dvobojev v ameriški zgodovini, ki je bil za Hamiltona usoden. Čeprav je bil Burr obtožen umora v zveznih državah New York in New Jersey, so ga oprostili, vendar je v javnosti umazal svoje ime in njegova politična kariera se je končala.

1824

"Pokvarjena kupčija" je ime, ki se je prijelo predsedniških volitev leta 1824, ki so na pol razdelile tedaj še enotno republikansko-demokratsko stranko. V tem letu je večino predsedniških kandidatov prvič izbralo ljudstvo in ne predstavniki oblasti. Največ glasov ljudstva in elektorskega kolegija je prejel kandidat Andrew Jackson, vendar ne dovolj, da bi zmagal. Končno odločitev je sprejel predstavniški dom kongresa, Jacksonova tekmeca pa sta se za njegovim hrbtom dogovorila za kupčijo. Po mesecu intenzivnega lobiranja sta kandidata John Quincy Adams in Henry Clay dosegla, da je Jackson izpadel, medtem ko je Adams zasedel mesto predsednika, Claya pa izbral za novega zunanjega ministra.

1828

Poraženi Jackson se je v jezi pridušal, da bo na naslednjih volitvah zmagal, kar se je tudi zgodilo. Adamsa je obtožil, da je ruskemu carju za spolne usluge prodal ameriško mladoletnico, medtem so Jacksonovo ženo nasprotniki v javnosti označili za nespodobno, ker naj bi se z njim poročila, preden se je ločila od nekdanjega moža.

"Ženske so omedlevale, videla sem moške s krvavimi nosovi, taka zmeda je bila, da jo težko opišem," je Jacksonovo slovesnost ob prisegi leta 1828, ko so za javnost odprli Belo hišo in so množice ljudi ušle izpod nadzora, opisala očividka Margaret Smith iz Washingtona.

1860

Sredi 19. stoletja je Američane vse bolj delilo vprašanje suženjstva, volitve leta 1860 pa so bile eden izmed razlogov, da se je v ZDA sprožila državljanska vojna. Z Abrahamom Lincolnom so se pomerili republikanci John Breckinridge, Stephen Douglas in John Bell.

Lincolnova demokratska stranka je kot prva zagovarjala odpravo suženjstva in kandidat je prevzel vodstvo države. Pred prisego novega predsednika, ki v zgodovini ZDA sicer velja za enega najboljših voditeljev, je iz tedanje zveze protestno izstopilo sedem ameriških držav, po bitki za Fort Sumter, ki zaznamuje začetek državljanske vojne, pa so izstopile še tri države, medtem ko sta dve razglasili delni izstop.

1872

Leta 1872 je bila med kandidati na volitvah prvič tudi ženska, in sicer sufražetka Victoria Woodhull, ob kateri se je za podpredsedniško mesto boril prvi temnopolti kandidat Frederick Douglass. Poleg tega je med kampanjo odmevala aretacija in obsodba aktivistke za pravice žensk Susan B. Anthony, ki so jo oblasti vklenile zato, ker je kot ženska glasovala. Čez štiri leta je predlagala spremembo ustave, ki bi ženskam dovolila, da volijo, in ki so jo sprejeli šele leta 1920.

A to še ni vse – eden izmed kandidatov je med predsedniško kampanjo leta 1872 umrl. Ko je časopisni mogotec Horace Greeley čakal na odločitev elektorskega kolegija, ali bo postal novi predsednik ZDA, je umrl, zato je na volitvah zmagal dotedanji predsednik Ulysses S. Grant. Ko se je namreč Greeleyjeva žena s potovanja po Evropi vrnila bolna, je prekinil predsedniško kampanjo, da bi skrbel zanjo, vendar je kmalu tudi sam usodno zbolel.

"Bil je eklektičen in nesistematičen mislec, človek, ki bi lahko sprožil reforme," je o politiku, ki je nasprotoval suženjstvu in alkoholu ter se zavzemal, da bi se ljudje prehranjevali z rastlinsko hrano, zapisal zgodovinar Iver Bernstein.

1876

Demokrat Samuel Tilden je prejel 250.000 glasov več od svojega političnega nasprotnika, republikanca Rutherforda B. Hayesa, hkrati pa je dobil 19 elektorskih glasov več kot on, a ga je kljub temu od zmage ločeval en glas.

Glasov Floride, Louisiane in Južne Karoline pri izidih niso upoštevali, saj sta stranki v teh državah druga drugo obtoževali prevare. Kriza se je poglobila in slišati je bilo napovedi nove državljanske vojne, zato je kongres prvič v zgodovini sklical 15-člansko komisijo, ki naj bi razglasila izide volitev.

Zmago je pripisala Hayesu, vendar se s tem zadeva ni končala. Demokrati so na pogajanjih, ki so potekala v hotelu, med drugim zahtevali, da se vojska z juga države umakne, s čimer se je končala rekonstrukcija, Hayes pa je postal novi predsednik ZDA.

1920

Kandidat Eugene Debs iz tedanje ameriške socialistične stranke, ki ga je na predsedniških volitvah leta 1920 premagal republikanec Warren G. Harding, je kampanjo vodil iz zaporniške celice. 10-letno zaporno kazen so mu naložili leta 1918, ker je v kritičnem govoru v Ohiu obsodil prvo svetovno vojno in opozoril, da oblast v bitko pošilja delavski razred, ki pri tem nima besede.

"Od vedno vas učijo in urijo, da verjamete, da je vaša domovinska dolžnost, da greste v vojno ter vas na njihov ukaz ubijejo," je tedaj dejal. Volivci so podporo Debsu, ki je za predsednika ZDA kandidiral že petič, izražali z značkami z napisom Zapornik 9653. "Hvaležen sem kapitalistični oblasti, da me je poslala sem," je iz zapora pisal svojim podpornikom in poudaril: "Vedo, kam v njihovem kriminalnem in skorumpiranem sistemu spadam jaz. To je edina pohvala, ki so mi jo lahko dali."

1948

Dewey je premagal Trumana se glasi eden najbolj znanih časopisnih naslovov, ki je pozornost pritegnil zato, ker je bil napačen. Demokratu Haryju S. Trumanu nenaklonjen časopis Chicago Daily Tribune je dan po ameriških predsedniških volitvah leta 1948 napačno predvidel njihov izid. Ko se je zmagoslavni Truman na poti v Belo hišo fotografiral z izvodom, je dejal: "Jaz sem slišal drugače," s tem pa je ustvaril eno najznamenitejših fotografij v zgodovini ZDA.

Ker so morali biti časopisni članki napisani prej kot danes, so se zmotili tudi drugi časopisi; publikacija The Journal of Commerce je denimo natisnila kar devet člankov, ki so podrobno razlagali, kaj lahko ljudje pričakujejo od novega predsednika Thomasa E. Deweyja. Zanašali so se namreč na javnomnenjsko anketo, ki je kazala, da bo Trumana, ki je bil na političnem parketu skoraj novinec, premagal tekmec, ki je že na prejšnjih volitvah za las izgubil proti Franklinu D. Rooseveltu, vendar se to ni zgodilo.

1960

Prvi predsednik ZDA, ki je bil rojen v 20. stoletju, je bil John F. Kennedy, ki je na volitvah leta 1960 premagal Richarda Nixona. Štiri njune predsedniške debate so lahko ljudje spremljali po televiziji. Nixon se za debato ni posebej uredil in je bil, ker je bil pred kratkim v bolnišnici, videti bolehen, medtem ko je bil Kennedy zagorel in lepo oblečen. V nasprotju z Nixonom, ki je na posnetku gledal svojega nasprotnika, je Kennedy govoril v kamero, kar je močno vplivalo na javno mnenje.

Na volitvah, na katerih je prvič sodelovalo vseh 50 zveznih držav, je bila razlika med kandidatoma le 0,7 odstotka. To je bil najtesnejši izid ameriških predsedniških volitev v 20. stoletju, o izidu je odločal elektorski kolegij, ki je večino glasov dodelil zmagovalcu Kennedyju, ki pa svojega mandata ni dokončal, saj so ga v tretjem letu predsednikovanja ubili v atentatu.

Prvo predsedniško debato so na televizijskih zaslonih sicer predvajali štiri leta pred tem, ko sta se na volitvah spopadla demokrat Adlai Stevenson in republikanec Dwight Einsenhower, vendar sta se namesto njiju leta 1956 prek televizije besedno spopadli dve ženski, ki sta govorili v njunem imenu. Demokrate je zastopala nekdanja prva dama Eleanor Roosevelt, republikance pa senatorka Margaret Chase Smith.

2000

Leta 2000 je republikanec George W. Bush protikandidata, demokrata Ala Gora na volitvah, ki so se v zgodovino ZDA vpisale kot ene najkontroverznejših, premagal, čeprav je zanj glasovalo manj ljudi.

Al Gore je prejel pol milijona več glasov od Busha, a manj elektorskih glasov, zato je sprva priznal poraz. Ker pa je Bush v Floridi zmagal z zgolj 0,5 odstotka glasov, je Al Gore zahteval, da se glasovnice znova preštejejo.

Ker tega niso storili do zakonsko določenega roka, je primer prevzelo vrhovno sodišče, ki je štetje glasov s Floride ustavilo, saj je presodilo, da ni ustavno. Večina vrhovnih sodnikov je odločila, da glasov na Floridi in v drugih delih države ne bodo znova šteli in bo glasovanje obveljalo, zato je novi predsednik ZDA leta 2000 postal Bush.