Disneyjev park je od sredine marca zaprt, zdaj bo odprl vrata Ligi NBA. Foto: Reuters
Disneyjev park je od sredine marca zaprt, zdaj bo odprl vrata Ligi NBA. Foto: Reuters

Gre za na papirju preprosto idejo, ki pa je v praksi precej težje uresničljiva − dogajanje v celotnih tekmovanjih se izvede le v enem ali dveh krajih. S tem se ustvari tako imenovani mehurček, v katerega so zaprti vsi potrebni akterji (športniki, trenerji, drugo osebje v ekipah, novinarji, snemalci ...). S tem se prečrtajo številna potovanja in zmanjša tveganje morebitnega širjenja novega koronavirusa.

NBA se bo razpletel v kompleksu
NBA se bo razpletel v kompleksu "ESPN Wide World of Sports", ki je del Disneyjevega zabaviščnega parka. Foto: EPA

V NBA-ju en, v NHL-u pa dva mehurčka
Tej rešitvi so najbolj naklonjeni v Ligi NBA, ki bo svoj mehurček napihnila v Orlandu, in Ligi NHL, ki bo izpustila zadnje tekme rednega dela, končnico pa izpeljala v dveh mestih. Na tej strani luže podoben eksperiment poteka v nemški košarkarski ligi, ki je svoj zaprti ekosistem ustvarila v Münchnu, prvak bo znan že čez nekaj dni.

Zakaj že zdaj? Denar!
Sezona Lige NBA se bo zaradi pandemije končala najpozneje 12. oktobra. Nekateri bi raje videli, da se ta sezona preprosto konča, vsa energija pa se usmeri v optimizacijo priprave na novo sezono, ki bi se morala po prvotnih načrtih začeti le nekaj dni pozneje. Velik del odgovora se skriva v besedi denar. Ob morebitnem črtanju celotnega preostanka sezone bi vse vpletene strani izgubile ogromno denarja, vključno z igralci.

V letošnji sezoni ima najvišjo plačo Steph Curry, igralec Golden Stata zasluži dobrih 40 milijonov na sezono. Foto: EPA
V letošnji sezoni ima najvišjo plačo Steph Curry, igralec Golden Stata zasluži dobrih 40 milijonov na sezono. Foto: EPA

Izgubili bi lahko 40 odstotkov plače
Ob zaustavitvi lige na začetku marca je do konca rednega dela sezone ostalo še 259 tekem. Če bi po vzoru Lige NHL ob ponovnem zagonu takoj začeli končnico, bi sicer ustvarili manjši mehurček (in s tem manjše tveganje za prenos okužb), a igralci bi skupaj izgubili približno 645 milijonov ameriških dolarjev. Že samo z zelo skrajšanim koncem rednega dela, v katerem bo vsaka od 22 ekip odigrala po osem tekem (skupaj bo torej odigranih 88 tekem), se bo izguba zaradi izpolnitve različnih klavzul zmanjšala na "samo" 300 milijonov 'zelencev'. Igralci so zaradi prekinitve trenutno ob 25 odstotkov svoje plače. Po oceni nekdanjega generalnega menedžerja Netsov Bobbyja Marksa bi ob črtanju konca rednega dela znižanje plač do novembra padlo že na 40 odstotkov, kar se zdaj ne bo zgodilo.

Čim bolj po sledeh originalnega urnika
Osem tekem rednega dela pomeni, da se bo 16 ekipam, ki trenutno zasedajo mesta, ki vodijo v končnico, pridružilo še šest ekip, ki bi tako ali drugače imele še realne možnosti, da bi se med najboljših 16 prerinile v običajni sezoni. S tem se ne bo izgubila tekmovalna narava, saj se bodo nižje uvrščene ekipe borile za končnico, višje uvrščene pa bodo skušale izboljšati svoje izhodišče za končnico. To sicer ne bo več prineslo prednosti domačega terena, saj bodo vse tekme odigrane pred praznimi tribunami v Orlandu. Prilagojeni urnik še ni znan, a naj bi čim bolj sledil prvotnemu (v celoti to seveda ne bo mogoče, saj bo manjkalo osem ekip, od tega sedem iz Vzhodne konference).

Dogajanje v Orlandu bo zaprto za javnost. Foto: AP
Dogajanje v Orlandu bo zaprto za javnost. Foto: AP

Igralo se bo v treh dvoranah
Idejo za igranje v Disneyjevem tematskem parku je podal novinar Yahooja Keith Smith, ki je včasih deloval prav tam in dobro pozna kompleks. Ta je res ogromen, saj meri skoraj en kvadratni kilometer in nudi dovolj dvoran tako za treninge kot tekme. Te bodo sprva potekale v treh dvoranah, ko se bo sezona počasi bližala svojemu koncu, bodo uporabljali dve dvorani, na koncu pa le eno. Med dvema tekmama v isti dvorani bodo morale miniti štiri ure, da bodo organizatorji lahko pripravili vse potrebno za naslednjo tekmo.

Ob morebitnem pozitivnem testu ne bo zaprtja
Vsaka ekipa bo v Orlando lahko pripotovala z največ 37 člani (košarkarji in vse drugo osebje). Ključna elementa, da bi celoten projekt lahko deloval, sta dva. Prvi je seveda zdravje, vsakdo v mehurčku bo redno testiran. Liga se je odločila, da ob morebitnem pozitivnem primeru ne bo zaustavila tekmovanja, kot je to storila marca z Rudyjem Gobertom. V tem primeru bo moral vsak pozitivni igralec v samoosamitev, vsi njegovi stiki bodo pod podrobnim nadzorom. Za zdaj še ni jasno, kakšna bi bila rešitev ob morebitnem večjem izbruhu v eni izmed ekip, kar bi ji onemogočilo igranje.

LeBron James s svojima otrokoma. Foto: EPA
LeBron James s svojima otrokoma. Foto: EPA

V mehurčku prostor tudi za družine
Drugi pomemben vidik pa je (ne)prepustnost mehurčka. Načeloma bodo morali vsi ostati znotraj kompleksa, izjeme bodo dovoljene, a v tem primeru bo ob vrnitvi znova potrebna izolacija. Za najboljše ekipe bo mehurček veljal več kot tri mesece, kar pomeni, da bi bili toliko časa odrezani od svojih družin. Zato je že bil sprejet predlog, da bodo po prvem krogu končnice v mehurček lahko vstopili tudi družinski člani (ali drugi povabljeni), ki bodo morali seveda prej v izolacijo.

Bodo trenerji lahko na klopeh?
Vprašanj je še precej. Novi koronavirus je nevarnejši za starejše ljudi, kamor sodijo tudi nekateri trenerji, pet med njimi je starejših od 60 let, najstarejši Gregg Popovich jih šteje 71. Jasnih rešitev še ni, komisar lige Adam Silver je v enem izmed pogovorov dejal, da je mogoče vse, tudi to, da ne bodo smeli sedeti na klopi in opravljati svojega dela. To je ujezilo predvsem trenerja Dallasa Ricka Carlisleja, 60-letnik pravi, da so številni njegovi vrstniki bolj zdravi kot nekateri ljudje pri 30 ali 40 letih.

Nova sezona Lige NHL naj bi se začela z zimsko klasiko v Minnesoti. Foto: EPA
Nova sezona Lige NHL naj bi se začela z zimsko klasiko v Minnesoti. Foto: EPA

Prihodnja sezona NHL-a 1. 1. 2021
Hokejska Liga NHL bo napihnila dva mehurčka, tekmovanje pa bo trajalo približno toliko časa kot pri NBA-ju. Prve tekme naj bi se začele konec julija oziroma na začetku avgusta, morebitna sedma tekma velikega finala pa naj bi bila odigrana 8. oktobra. Nova sezona naj bi se začela na novoletni dan.

Še več dela za formulo ena
V teoriji še težje delo pa čaka tekmovanja, ki se bodo selila, kot je denimo formula ena. Vodstvo tekmovanja je ob objavi prvega dela koledarja objavilo ključna pravila, ki naj bi omogočala izvedbo sezone. Ključni dejavnik znova predstavlja testiranje vseh udeležencev, tako članov ekip, novinarjev, vodstva dirke kot delavcev, ki na posameznih dirkah pomagajo, da se tekmovanje lahko izpelje.

Sezona formule ena se bo začela v Avstriji, kjer bosta prvi dve nedelji v juliju na sporedu kar dve dirki. Seveda brez gledalcev. Foto: EPA
Sezona formule ena se bo začela v Avstriji, kjer bosta prvi dve nedelji v juliju na sporedu kar dve dirki. Seveda brez gledalcev. Foto: EPA

Dirke pred praznimi tribunami
Tako kot pri večini športnih prireditev bodo tribune prazne, to velja vsaj za prvi del sezone, ki bo izpeljan v Evropi. Tudi v garažah bo število ljudi, ki tako ali drugače pomagajo pri izvedbi, zmanjšano na minimum. Organizatorji bodo hkrati pazili še na to, da se določene skupine med seboj ne bodo mešale, kar naj bi še zmanjšalo verjetnost prenosa virusa. Omejeno bo tudi število novinarjev in snemalcev.

Potovanja bodo izolirana
Ključna razlika v primerjavi z mehurčkom v enem kraju so seveda potovanja. Vodstvo formule ena namerava to težavo rešiti z izoliranimi potovanji. Vsi člani ekip, ki ne bodo imeli virusa, bodo potovali z zasebnimi ali čarterskimi poleti. Enaka previdnost in filozofija bosta veljali tudi pri transportu med letališči, hoteli in dirkališči. Še vedno pa bo veljala osnovna premisa − razdalja 1,5 metra, kar naj bi bilo najvidneje v boksih in pri opravljanju pogovorov z novinarji.

Bo kakšna rešitev ostala za vedno?
Pandemija je prišla nepričakovano in hipoma zarezala v javno življenje, rezi so še kako vidni v športu. Številne organizacije so bile prisiljene k iskanju alternativnih rešitev, ki bi jih vrnile na stare tirnice. Te so za zdaj precej drugačne: odsotnost navijačev in številni zaščitni ukrepi spreminjajo realnost. Nihče ne more z gotovostjo odgovoriti na številna vprašanja: ali bo sistem deloval? Koliko časa bo potreben? Bomo mehurčke videli tudi v sezoni 2020/2021 in pozneje? Bodo nekateri ukrepi ostali za vedno?

Novi koronavirus je športne delavce prisilil, da so pri iskanju rešitev stopili zunaj ustaljenih okvirov. In napihnili mehurčke. Le čas bo pokazal, ali bo ta zdržal ...