Ta redek košček zgodovine so pri dražbeni hiši Heritage Auctions prodali neimenovanemu britanskemu kupcu za 2000 dolarjev (1640 evrov).

Glavobol, tesnoba, vroča koža, pospešen utrip ...
"Ugotovil sem, da je (Napoleon) deloval pod vplivom precej povišane telesne temperature, njegovo obličje je izkazovalo tesnobo in je očitno kazalo na človeka, ki doživlja hudo telesno trpljenje," je svoja opažanja opisal Barry Edward O'Meara.

Zaznamek Barryja Edwarda O'Meara iz leta 1818. Foto: Heritage Auctions
Zaznamek Barryja Edwarda O'Meara iz leta 1818. Foto: Heritage Auctions

Dodal je, da so bili med njegovimi simptomi "močno povečanje bolečine na desni strani, kljuvajoč glavobol, splošna tesnoba in zaskrbljenost, vroča in izsušena koža, pospešen utrip", kar je po njegovem mnenju kazalo na "resno krizo". Zdravnik je dopisal še opombo, da je prejšnjo jesen izruval enega od Napoleonovih modrostnih zob.

Po besedah ​​raziskovalca Huberta O'Connorja, ki je napisal knjigo o povezavi zdravnika z Napoleonom, je O'Meara izviral iz bogate dublinske družine in je študiral medicino na tamkajšnjem Kolidžu svete Trojice (Trinity College). Po O'Connorjevih besedah sta se zdravnik in cesar spoznala na krovu linijske ladje Kraljeve vojne mornarice H.M.S. Bellerophon, kjer je O’Meara služboval od julija 1815. Ko je francoski voditelj izvedel, da ga bodo Britanci zaprli, je prosil, naj ga O’Meara spremlja kot osebni zdravnik.

Prav O’Meara pa je bil tisti, ki je sprožil prvotne govorice, da je bil cesar umorjen z arzenom. Leta 1818 je Siân Rees zapisal za History Extra, da je zdravnik "zatrdil", da mu je britanski guverner Svete Helene sir Hudson Lowe naročil, naj "skrajša Napoleonovo življenje". Po pisanju History Extra je Napoleon načrtoval pobeg s Svete Helene, češ da mu podnebje slabi zdravje, in "za podporo uporablja ... medicinsko avtoriteto O'Meara".

Odpuščeni O'Meara se je lotil pisanja knjige
Potem ko je O’Meara stopnjeval svoje obtožbe proti guvernerju, ga je ta odpustil in angažiral drugega zdravnika. Toda O’Meara je še naprej zagovarjal svojo teorijo in leta 1822 celo izdal knjigo Napoleon v izgnanstvu (Napoleon in Exile), v kateri je podrobno opisal domnevno zaroto.

Napoleon Bonaparte (1769–1821). Foto: EPA
Napoleon Bonaparte (1769–1821). Foto: EPA

Danes je najbolj razširjena razlaga, da je Napoleon umiral počasi in boleče zaradi raka na želodcu. S to razlago je soglašalo tudi sedem zdravnikov, ki so prisostvovali njegovi obdukciji v letu 1821. Leta 2007 pa je skupina raziskovalcev objavila, da je cesar verjetno umrl zaradi krvavitev iz prebavil, ki so bile posledica nezdravljenega raka na želodcu.

O'Mearovo poročilo pa bi lahko po besedah zgodovinarja Andrewja Robertsa nakazovalo, da se je Napoleonovo rakavo obolenje začelo že leta 1818. Direktorica za dražbe zgodovinskih rokopisov pri Heritage Auctionsu Sandra Palomino je za CNN dejala, da zdravnikov zaznamek ponuja "svež in edinstven pogled v življenje velikega francoskega državnika in vojskovodje, zato njene zgodovinske pomembnosti ne gre podcenjevati. Nedvomno gre za redkost."

Ključ, ki je odklepal vrata sobe Napoleonovih zadnjih dni
Kmalu pa bo šel pod kladivo še ne zanimiv predmet, povezan z Napoleonovimi zadnjimi leti – jekleni ključ, za katerega se domneva, da je odklepal vrata spalnice, v kateri je cesar umrl.