Haris Vučkić je z Newcastlom podpisal pogodbo za tri leta in pol. Foto: MMC RTV SLO
Haris Vučkić je z Newcastlom podpisal pogodbo za tri leta in pol. Foto: MMC RTV SLO
Haris Vučkić
Vučkić je in najbrž bo ostal najmlajši nogometaš, ki je kadar koli zaigral v slovenskem članskem državnem prvenstvu. Ob koncu prejšnje sezone je nastopil za Domžale kljub nedopolnjenim šestnajstim letom, kar je bila kršitev pravil. Domžalski klub je moral plačati denarno kazen, po odločitvi Združenja 1. SNL je izgubil tudi tekmo proti Mik CM Celju. Foto: MMC RTV SLO
Kot nogometnega vzornika Vučkić navaja Cristiana Ronalda, najboljšega nogometaša prejšnjega leta. Foto: EPA
Vučkić je svoje potenciale enega najobetavnejših evropskih nogometašev potrdil tudi v kvalifikacijah za EP U-17. V treh tekmah je zbral prav toliko golov. Foto: MMC RTV SLO

Če mu v tem klubu ob takih pogojih ne bo uspelo, v katerem mu pa bo? Treba je vedeti, da bi mu v članski konkurenci takšen prestop precej težje uspel.

Oče Mirsad o karieri svojega sina

No, Haris Vučkić je tako šele odprl 2. poglavje kariere. In nemudoma obrnil hrbet razkošnemu svetu Milana, ponosu Lombardije s severa Italije, ter se raje usmeril proti Otoku. S petkovim prestopom iz Domžal v Newcastle je postavil nove smernice prihajajočim slovenskim nogometnim upom.

Reggina, Genoa, Manchester City, Portsmouth, Aston Villa in tudi Inter so klubi, ki so ob Milančanih uradno želeli preizkusiti novo zvezdo slovenskega nogometa, kot so zapisali na Sky Sportsu. Zakaj Anglija in zakaj ravno Newcastle?

Nad Newcastlom precej bolj navdušen kot Milanom
Razlogov je seveda več. Ob tem, da sta mu otoški nogomet in jezik precej bolj všeč kot na Apeninskem polotoku, je morda ključno vlogo odigrala tudi usoda. Julija prejšnje leto je imel Haris dovolj časa, da se je odločil sprejeti vabilo na tedensko preizkušnjo h klubu iz St. James Parka. In bil nad sprejemom in atmosfero precej bolj navdušen kot dva meseca prej v Milanellu. Treningi in pogoji so pri vseh evropskih velikanih praktično podobni, jasno je le, da so nekaj stopnic više kot v Sloveniji. "Že trenerjev je tam pet, tu le eden," razlaga in v isti sapi zatrjuje, da slovenskim strokovnjakom, skoraj vedno omeni "svojo šesterico" zaslužnih Bečejca, Ledenka, Spasića, Vončino, Pevnika in Birjukova, ne smemo oporekati, a ni pravih razmer za delo. Že en sam dan brez treninga pa je izgubljen.

Srake so ga želele zase vse od poletja
V Angliji jih je opravil 14 v tednu dni s precej bolj konkurenčnimi soigralci kot v domačem klubu, ob tem pa odigral tudi treningtekmo med zvezdniki članske ekipe, kot so Damien Duff, Nicky Butt, Obafemi Martins ... in zabil tri gole. Srake so ga želele v svoje vrste zvabiti že v poletnem prestopnem roku, dobile so ga v zimskem. Ob odškodnini, ki bo tradicionalno najbrž ostala skrita. Domžalsko vodstvo na čelu s predsednikom Oražmom naj bi iztržilo več sto tisoč evrov. Klub mu je celo podaril dres s številko 10, ki je sicer v lasti prvega zvezdnika in kapetana Michaela Owna, Richard Money, vodja Newcastlove akademije oz. mladinskega pogona pa ga je Harisu namenil z naslednjimi besedami: "Da bi enkrat nasledil Owna."

Korak za korakom
Vendar do tja je še dolga pot in tega se pri Vučkićevih dobro zavedajo. Treba bo iti korak za korakom. Že čez teden dni se bo Haris z očetom preselil v Anglijo, kjer bo dnevno opravljal po dva treninga in igral tekme v starostni kategoriji U-19. Klub bo poskrbel za njuno namestitev v hiši in prevozno sredstvo, obiskovala bosta tudi tečaj angleškega jezika. Haris bo skušal dokončati drugi letnik ekonomske šole, ki ga zdaj obiskuje, nato pa šolanje ob primernem znanju angleščine nadaljevati v Newcastlu. O pomenu izobrazbe je trdno prepričan tako kot o nastopanju za slovensko reprezentanco. "Če bom le dobival vabila," pravi. Prvega bo izkoristil konec marca, ko ga čakajo pripravljalne tekme s selekcijo U-17. Do zdaj je zanjo zbral osem nastopov in dosegel štiri gole.

Semler, Štraus - le nekaj bridkih usod
Seveda je veliko vprašanje, če se bodo stvari tako gladko tudi odvijale. Zakaj bi bilo v Harisovem primeru kaj drugače, kot je bilo pri Borutu Semlerju (Bayern München), Rokiju Štrausu (Inter) in Sandru Bloudku (Milan), denimo, ki so po selitvi k priznanim akademijam evropskih nogometnih velikanov doživeli precej bridke usode. "Če mu v tem klubu ob takih pogojih ne bo uspelo, v katerem mu pa bo? Treba je vedeti, da bi mu v članski konkurenci takšen prestop precej težje uspel," poudarja oče Mirsad, Haris pa dodaja: "Ne vem, če mi bo uspelo. Dokler ne poskusiš, ne moreš vedeti. Za vse pa moraš delati. Nič ti ni podarjeno!"

Povsem je osvojil položaj "polšpice"
Tu se ne bi mogli povsem strinjati, saj ima takšne fizične predispozicije kot Haris le malokdo. O tem ni nikakršnega dvoma. Slovenski nogomet že dolgo ni imel tako hitrega in obenem fizično tako dobro grajenega igralca s takšnimi tehničnimi zmožnostmi pri kar 188 centimetrih. Podobno skokovit, kot je bila rast (v dveh letih je pridobil več kot 20 cm), je bil tudi njegov razvoj. Na mestu "polšpice", položaju za osrednjim napadalcem, še dodatno prideta do izraza njegov izjemen pregled nad igro in "zadnja podaja".

Za zgled naj bo raje Kopijeva pot
Takšni biseri so redki, eden takih - hokejski - v slovenskem športu je bil Anže Kopitar. Tudi on je tako kot Haris od vrstnikov odstopal tako po tehničnih kot fizičnih zmožnostih in prav tako Slovenijo zapustil pri 16 letih (Södertälje, Švedska), že zdaj pa si je zgradil imenitno kariero v Ligi NHL pri Los Angeles Kingsih. Naj bo Harisova usoda (v dobro slovenskega nogometa) podobna.

Ž. K.

Če mu v tem klubu ob takih pogojih ne bo uspelo, v katerem mu pa bo? Treba je vedeti, da bi mu v članski konkurenci takšen prestop precej težje uspel.

Oče Mirsad o karieri svojega sina