Uroš Krek je pisal tako instrumentalne kot vokalno-instrumentalne in vokalne skladbe, njegova najboljša dela pa so nastala za godalna glasbila. Za svoje ustvarjanje je prejel veliko nagrad, med drugim leta 1992 tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. "Krekovski" pečat pomeni tehnično dovršene skladbe s folklornimi elementi; njegov skladateljski začetek je zaznamoval neoklasicizem, pozneje pa je svoj glasbeni izraz razvil na tako rekoč vsa izrazna področja sodobne klasične glasbe.

Po diplomi na ljubljanski Akademiji za glasbo je Krek leta 1947 sprejel službo urednika za simfonično glasbo na takratnem Radiu Ljubljana, bil glavni urednik glasbenega programa do leta 1958 in z oddajami prispeval k razumevanju glasbene umetnosti in utrjeval slovensko glasbeno kulturo doma in po svetu. Do leta 1967 je bil sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta SAZU-ja (posnel je 13 muzikoloških in etnomuzikoloških filmov), do upokojitve leta 1982 pa je bil profesor kompozicije na Akademiji za glasbo.