Twombly se je podpisal tudi pod delo z naslovom Strop, ki ga je ustvaril na stropu slavnega pariškega muzeja Louvre. Foto: EPA
Twombly se je podpisal tudi pod delo z naslovom Strop, ki ga je ustvaril na stropu slavnega pariškega muzeja Louvre. Foto: EPA
Edwin Parker Twombly (na fotografiji iz leta 1996) se je rodil leta 1928 v ameriški zvezni državi Virginia, vzdevek Cy pa je dobil po očetu, nekdanjem igralcu bejzbola za klub Chicago White Sox, ki so ga Cy začeli klicati zaradi pevca, znanega pod imenom 'Cyclone' Young. Vzdevek se je nato prenesel tudi na Twomblyja mlajšega. Foto: EPA
Twomblyjevo delo The Rose (III) na razstavi v Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu. Foto: EPA

Twombly, ki je imel raka, je umrl v Rimu, je sporočil Eric Mezil, vodja Lambertove zbirke v Avignonu v Franciji, kjer so junija odprli umetnikovo razstavo. Twombly je v Italiji živel od leta 1957.

"Veliki ameriški slikar, ki je globoko ljubil staro Evropo, nas je ravnokar zapustil," je v izjavi povedal francoski kulturni minister Frederic Mitterand. "Njegovo delo so globoko zaznamovale strast do grške in rimske antike in z njo povezane mitologije, ki so bile zanj vir navdiha brez dna."

Twombly je bil znan po abstraktnih delih, v katerih je združeval slikarske in risarske tehnike, ponavljajoče se črte, čečkarije, pa tudi besede in grafite. Pogosto ga povezujejo z legendarnima ameriškima umetnikoma Jasperjem Johnsom in Robertom Rauschenbergom, ki ga je v zgodnjih 50. letih spoznal med študijem v New Yorku.

Drugi slikar, ki je slikal po stropu Louvra
Čeprav je priznanje za svoja dela dobil šele pozno v karieri - pogosto so ga zasenčili slavni kolegi, med njimi omenjena Johns in Rauschenberg -, je prav Twombly postal tisti umetnik, ki mu je kot drugemu (pred njim se je v 50. letih s to nalogo spopadel Georges Braque) pripadla čast, da je poslikal strop muzeja Louvre v Parizu. Pod podobna projekta v Louvru sta se v letih 2007 in 2010 podpisala tudi Anselm Kiefer in Francois Morellet: prvi je na steno muzeja naslikal akt moškega, drugi pa je ustvaril instalacijo oken na stopnišču.

Za to Louvre je izbral nekaj preprostega: modro ozadje, na njem pa bele lebdeče diske in zapisana imena kiparjev iz antične Grčije, kar je zelo ustrezno za strop galerije bronastih kipov. "Na stara leta sem se vrgel v nekaj novega," je povedal o zanj nenavadni izbiri barv.

Umetnik je leta 2002 z delom brez naslova postavil svoj dražbeni rekord - za sliko je kupec odštel kar 5,6 milijona evrov - in podrl svoj rekord iz leta 1990, ko je nekdo za njegovo sliko na tabli iz leta 1971 odštel 5,5 milijona dolarjev.

Na Twomblyjeva platna so se njegovi oboževalci strastno odzivali. Leta 2007 so v Franciji aretirali neko žensko, ker je poljubila popolnoma belo platno, ki ga je naslikal, vredno okrog dva milijona dolarjev. Restavratorji so z dela le s težavo odstranili sledi šminke, prestopnica pa je morala lastniku in galeriji plačati na stotine dolarjev - Twomblyju pa le 1,5 dolarja.

Dobitnik "umetniške Nobelove nagrade"
Twombly je za svoje delo prejel številne nagrade, postal je tudi vitez francoske legije časti. Naslov so mu podelili na odkritju slike na stropu Louvra. Leta 1998 je dobil najvišje in najuglednejše japonsko umetniško priznanje, nagrado praemium imperiale, namenjeno področjem, na katerih ne podeljujejo Nobelovih nagrad. Leta 2001 je dobil uglednega zlatega leva na beneškem bienalu.

Istega leta so odprli njegovo prvo večjo kiparsko razstavo v Narodni galeriji umetnosti v Washingtonu, ki je spet sprožila razprave o tem, ali je to, kar ustvarja Twombly, resnično umetnost in ali je resnično nadarjen. Za nekatere so bila namreč razstavljena dela bolj kot umetninam podobna ostružkom z mizarske delavnice, za druge pa so bila zgovorni opomniki na Sredozemlje, kakršno je bilo pred davnimi leti ...

A Twombly je, kot je v izjavi spomnil tudi Mitterand, vedno ohranjal razdaljo do velikih sporov, ki so razburjali umetniško prizorišče v 20. stoletju.