Prva varna hiša za otroke, žrtve kaznivih dejanj, bo v Sloveniji zaživela ob koncu leta 2019. Foto: BoBo
Prva varna hiša za otroke, žrtve kaznivih dejanj, bo v Sloveniji zaživela ob koncu leta 2019. Foto: BoBo
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in minister Goran Klemenčič. Foto: BoBo
Po Klemenčičevih besedah je v Sloveniji letno od 600 do 1.200 primerov, v katerih so otroci žrtve nasilnih ali spolnih kaznivih dejanj. Foto: BoBo
Vlasta Nussdorfer je spomnila na institut pooblaščenca oškodovanega, kar pomeni, da otrok dobi odvetnika. Foto: BoBo

Projekt Barnahus, ki so ga začeli na Islandiji, nadaljevali v Skandinaviji in v določeni obliki na Hrvaškem, predvideva, da otrok dobi vso psihosocialno podporo in zdravstveno pomoč v varnem okolju, je na današnji novinarski konferenci povedal minister za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Goran Klemenčič. Država bo z vzpostavitvijo hiše po zagotovilih ministrstva poskrbela za celostno obravnavo otrok, ki kljub izvedenim postopkom ne bodo znova travmatizirani, ampak jim bo obravnava v hiši pomagala na poti do ozdravitve.

Projekt naj bi po Klemenčičevih besedah v celoti zaživel prihodnje leto, saj so začetna evropska sredstva že dobili, delovati pa je začela tudi medresorska delovna skupina. Projekt, ki se mu je pridružilo tudi več županov, naj bi se nadaljeval ob podpori Norveškega finančnega mehanizma. "Od leta 2019 naj bi bilo za otroke, ki so žrtve kaznivih dejanj, bolje poskrbljeno," je zagotovil.

Če pa podpore Norveškega finančnega mehanizma ne bo, potreben znesek približno 1,7 milijona evrov ne bi smel biti ovira za slovenski državni proračun, je menil.

Nujen institut pooblaščenca oškodovanca
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je spomnila na institut pooblaščenca oškodovanega, kar pomeni, da otrok dobi odvetnika. A po njenih besedah se je pokazalo, da ti odvetniki še niso dovolj dobro usposobljeni. Odvetniška zbornica Slovenije si zdaj po njenih besedah prizadeva, da bi odvetniki dobili specializacijo s tega področja.

Spomnila je tudi na eno izmed varuhovih priporočil iz njegovega poročila za lansko leto, po katerem naj vlada čim prej pripravi predlog zakona, ki bo uredil status, upravljanje in delovanje hiše za otroke ter opredelil načine za usklajeno sodelovanje različnih služb in organov pri obravnavi otroka, ki je žrtev kaznivega dejanja. Izrazila je željo, da bi bilo kaznivih dejanj čim manj, tista, ki se zgodijo, pa da bi bila odkrita čim prej.

Otrok mora biti zaslišan le enkrat
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu Tine Brecelj, ki vodi delovno skupino, tudi sami želijo doseči cilj, da bo otrok zaslišan le enkrat, in to čim prej po zlorabi. Do zdaj so po tem modelu poskusno obravnavali dva konkretna primera zlorabe otrok.

Na ministrstvu za pravosodje so maja potekale delavnice s tujimi strokovnjaki, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki, žrtvami spolne zlorabe, nasilja v družini, zanemarjanja in drugih kaznivih dejanj. Namen delavnic je bilo izmenjati poglede, izkušnje in prakse strokovnjakov na terenu.

S pomočjo tujih strokovnjakov
Pet strokovnjakov iz Norveške, Islandije in Nizozemske je v okviru tehnične pomoči Evropske komisije in Sveta Evrope sodelovalo na delavnicah in pomagalo pri iskanju mogočih rešitev in širitvi pogleda na problematiko. Opozarjali so tudi na pasti in težave, s katerimi so se spoprijemali ob izvajanju modela Barnahus v svojih državah.

Hiša za otroke je prostor, kjer je zagotovljena celovita obravnava otrok, žrtev kaznivih dejanj, denimo žrtev spolne zlorabe, nasilja v družini in surovega ravnanja. V njem zagotovijo zdravstveno oskrbo in pregled ter opravijo forenzični intervju, ki se posname ali neposredno prenaša v razpravno dvorano na sodišču. Otrok dobi tudi psihološko podporo in podporo socialnih služb. Po Klemenčičevih besedah je v Sloveniji letno od 600 do 1.200 primerov, v katerih so otroci žrtve nasilnih ali spolnih kaznivih dejanj.