Mejni prehod Merdare, kjer smo se morali obrniti, je bil v preteklosti že prizorišče protestov in spopadov obeh strani. Foto: Reuters
Mejni prehod Merdare, kjer smo se morali obrniti, je bil v preteklosti že prizorišče protestov in spopadov obeh strani. Foto: Reuters
Kuža
"Čuvaj" na kosovsko-srbski meji, ki nam je delal družbo med čakanjem. Za njim ograja gradbišča ‒ Merdare bo postal nov, moderen mejni prehod. Foto: Alina Morano
Kosovo
Google maps za pot iz Prištine v Niš predlaga na videz nesmiselno pot skozi Skopje. Mejni prehod Merdare je v bližini kraja Besiane (na zemljevidu). Foto: Google Maps
Newborn
V Prištini so posebej za praznovanje desetletnice neodvisnosti znova preuredili spominski kip Newborn, ki so ga odkrili po razglasitvi neodvisnosti. Prvih pet let so se na rumene črke spomenika podpisovali prebivalci Kosova, nato so kip pobarvali v barve zastav držav, ki so priznale kosovsko neodvisnost. Letos sta črki B in O preurejeni v številko 10. Foto: Alina Morano
Heroinat
Heroinat v nesporedni bližini je spomenik vlogi etničnih Albank med vojno na Kosovu leta 1998 in 1999. Ženski obraz, ki ga sestavlja 20.000 medalj, mimoidoče spominja na 20.000 posiljenih Kosovk (podatek humanitarne skupine Human Rights Watch) med vojno. Kosovske oblasti so letos pozvale žrtve spolnega nasilja med vojno, naj se registrirajo, saj so upravičene do 220 evrov mesečnega nadomestila, poroča Balkan Insight. Foto: Alina Morano
Nacionalna knjižnica
Nacionalno kosovsko knjižnico nekateri turistične spletne strani označujejo za najgršo zgradbo vseh časov. Načrte zanjo je leta 1944 narisal hrvaški arhitekt Andrija Mutnjaković. Foto: Alina Morano
Avtocesta
Gradnja avtoceste blizu mejnega prehoda Hani i Elezit; s cesto bodo povezali Skopje in Prištino. Foto: Alina Morano
Bill Clinton
Portret med Kosovci izjemno priljubljenega Billa Clintona, ki je bil ameriški predsednik v času Natovega bombardiranja ciljev srbske vojske na Kosovu ‒ prvem napadu Nata na suvereno državo. Foto: Reuters
Priština
Albanske zastave je moč videti tako rekoč na vsakem koraku. Foto: Reuters

Ni nam preostalo drugega, kot da po dveh urah čakanja in pregledu na kosovski strani svojo razmajano ladjo obrnemo nazaj proti Prištini in nadaljujemo proti Skopju, od koder smo prišli na Kosovo. V Srbijo smo nato vstopili skozi mejni prehod Preševo na makedonsko-srbski meji.

Zavrnitev na meji med Kosovom in Srbijo seveda ni bila posledica kaprice omenjenega carinika, temveč naše trme in nevednosti. Srbski mejni organi vsak vstop na Kosovo, ki ni bil opravljen prek vstopnih kontrolnih točk med Srbijo in Kosovom, štejejo za nezakonitega.

Carinik je s tem, ko nas je povprašal po osebnih izkaznicah, celo pokazal dobro voljo, da nas vseeno spravi čez mejo. Mejni žig Republike Kosovo je namreč jasno odtisnjen na potnih listih, medtem ko na osebnih izkaznicah tovrstnega dokaza o vstopu ni.

Poenostavljeno, če si resnično želite obiskati najprej Kosovo in potem nadaljevati pot neposredno v Srbijo, je za slovenske državljane edina možnost, da vstopite na Kosovo s potnim listom in v Srbijo z osebno izkaznico. Vstop na Kosovo je za državljane EU-ja namreč mogoč le s potnim listom ali biometrično osebno izkaznico, ki je slovenske oblasti (še) ne izdajajo. Vstop v Srbijo je mogoč tako s slovenskim potnim listom kot osebno izkaznico.

MZZ svetuje: Skrbno načrtujte svojo pot
Slovenske državljane Ministrstvo za zunanje zadeve na obmejno postopanje srbskih organov opozarja na svoji spletni strani. Potnikom tudi svetujejo, naj svojo pot skrbno načrtujejo, saj v primeru vstopa na Kosovo iz Makedonije ali Črne gore kosovsko-srbske meje ne bodo mogli prečkati, temveč se bodo morali vrniti v omenjeni državi nekdanje Jugoslavije in v Srbijo vstopiti od tam.

Tudi stric Google nam je za pot iz kosovske prestolnice proti Beogradu predlagal na videz nesmiselno in precej daljšo pot skozi Makedonijo. Kljub temu smo se – opogumljeni z besedami lokalne znanke, da "ne bi smelo biti problemov" odpravili na po kilometrih najkrajšo pot med Prištino in Nišem.

Na mejnem prehodu Merdare v skupnem upravljanju srbskih in kosovskih oblasti smo na pregled čakali približno dve uri, čeprav je bilo v koloni pred nami okoli petnajst vozil. Žgoče sonce, uperjeno neposredno v pločevino avtomobila, nam je razodelo smotrnost intenzivne gradnje novega mejnega prehoda streljaj stran, ki bo po navedbah Eulexa – misije Evropske unije na Kosovu – eden najmodernejših na Zahodnem Balkanu. Za pospešitev obravnave bo imel po pet pasov v vsako smer in bo tudi okolju prijaznejši.

15 evrov za avtomobilsko zavarovanje na Kosovu
Da bodo postopki na kosovskih mejah zahtevali nekoliko več časa kot pri drugih državah nekdanje Jugoslavije in Albaniji, smo se lahko prepričali že ob vstopu. Na mejnem prehodu Elez Han/Hani i Elezit smo morali za 15 evrov kupiti mesečno zavarovanje za avto, saj zelena karta za Kosovo ne velja – na kar potnike opozarjajo tudi na spletni strani Avto-moto zveze Slovenije (AMZS). Nakup zavarovanja je prekinil in podaljšal izpad elektrike, zaradi česar smo morali nekaj minut počakati na zagon generatorja.

Nato smo mejo brez težav prečkali s tremi potnimi listi in eno osebno izkaznico, čeprav naj bi slovenski državljani na Kosovo lahko vstopili le s potnimi listi. Najverjetneje anomalija pri mejni obravnavi.

Srbija zaradi nepriznavanja neodvisnosti Kosova mednarodne potnike na kosovsko-srbskih mejah zavrača že dolgo. Na Trip Advisorju in drugih popotniških forumih mrgoli podobnih zgodb. Kosovski portal Prishtina Insight je zato lani v angleščini pripravil celo Celovit vodič za potovanje med Kosovom in Srbijo.

Kup birokratskih ovir za Kosovce na poti v Srbijo
Kljub manjšim nevšečnostim smo lahko pot domov proti Sloveniji brez težav nadaljevali. Popolnoma drugačna je zgodba za domačine. Kosovci lahko sicer na podlagi dogovora o svobodi gibanja iz leta 2011, pri katerem je posredovala Evropska unija, vstopajo v Srbijo, vendar potrebujejo vizum za veliko večino preostalih evropskih držav.

Kosovcem je brez vizuma dovoljeno potovati v vse sosednje države (Albanija, Makedonija, Črna gora, Srbija) in Turčijo, vendar je postopek prečkanja meje s Srbijo zaradi srbskega nepriznavanja kosovske neodvisnosti velik birokratski zalogaj.

Srbske oblasti ne priznavajo kosovskih potnih listov, zato Kosovci z njimi srbske meje ne morejo prečkati. Če želijo v Srbijo, lahko vstopijo s kosovsko osebno izkaznico, ki jo morajo pustiti na obmejni policiji, v zameno pa dobijo posebno pismo z osebnimi podatki, ki služi kot identifikacijski dokument v Srbiji, katere državljani po mnenju srbskih oblasti tudi so.

Da dobijo nazaj kosovsko osebno izkaznico, se morajo vrniti skozi isti mejni prehod. Poleg Merdara obratujejo še mejni prehodi Jarinje, Brnjak zahodno od Kosovske Mitrovice, prehod Dheme Bardhe oz. Bela Zemlja pri kraju Končulj, prehod Mučibaba na poti proti Preševu in prehod Mutivoda na poti proti Medvedji, navaja Prishtina Insight.

Če mejo prečkajo z avtom, morajo vozniki odstraniti tablice z mednarodno registracijsko oznako KRS ali KS in na avtomobilska stekla namestiti nadomestno srbsko tablico, ki veljajo tudi kot avtomobilsko zavarovanje in jih kupijo na mejnih prehodih.

"Pismo z osebnimi podatki, ki ga dobimo na meji, je napisano le v cirilici, ki je za nas popolnoma nerazumljiva, vendar nam očitno dovoljuje ostati v Srbiji za 15 dni," za MMC pripoveduje študentka in operna pevka Fiona Shabani, ki je zaradi svojega poklica videla že velik del sveta.

Kupovanje letalske vozovnice ob zavedanju, da lahko izgubiš ves denar
Kosovci brez vizuma ne morejo skoraj nikamor. "Poznam veliko prijateljev, glasbenikov in drugih umetnikov, ki niso mogli nastopiti ali predstaviti svojih del zaradi težav z vizumom," razlaga Shabanijeva. "Vstopiš v birokratski proces številnih dokumentov. Včasih kupiš letalsko karto in plačaš hotel ob zavedanju, da tvegaš vse stroške."

Za vizume za nekatere evropske države, denimo Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Nemčijo, Švico itd., lahko Kosovci zaprosijo na veleposlaništvih oziroma izpostavah v Prištini. Zanimivost, slovensko veleposlaništvo v Prištini izdaja tudi vizume za Latvijo, na spletni strani navaja kosovsko zunanje ministrstvo. Za druge vizume, denimo za ZDA, Češko, Španijo, Poljsko itd., morajo Kosovci odpotovati na veleposlaništvo v Skopje ali Tirano.

"Cene so različne od veleposlaništva do veleposlaništva, nekje med 30 in 65 evri. Za vizum za ZDA moramo zaprositi v Skopju, čeprav imajo ZDA veleposlaništvo v Prištini," še razlaga operna pevka. Tudi kadar dobijo vizum, stresa še ni konec, saj ne smejo zamuditi roka za vrnitev na Kosovo. V nasprotnem primeru, tudi kadar je na delu višja sila, obstaja tveganje, da vizuma v prihodnje ne bodo več dobili.

Desetletnica najhitreje rastočega prebivalstva
Kosovo kljub razglasitvi neodvisnosti pred desetimi leti in priznanju 115 držav še vedno ni suverena in neodvisna država. Proces ovira predvsem Srbija, ki Kosovo dojema kot svojo avtonomno pokrajino, čeprav je v zadnjem času nekoliko omilila svojo retoriko. EU za reševanje zapletenega položaja že od leta 2011 poskuša posredovati s pogovori za "normalizacijo odnosov".

Prvi popis po osamosvojitvi iz leta 2011 je pokazal, da na Kosovu živi okoli 1,740.000 prebivalcev, med njimi več kot 93 odstotkov etničnih Albancev. Po novejši oceni iz leta 2015 na območju biva okoli 1,871.000 ljudi. Kosovo ima najmlajšo in eno najhitreje rastočih prebivalstev v Evropi. Po podatkih Združenih narodov je polovica Kosovcev mlajša od 25 let.

Podatki popisa iz leta 2011 niso popolnoma natančni, saj so ga bojkotirali etnični Srbi na severu Kosova – po ocenah tam živi med 75.000 in 80.000 ljudi – ter etnični Srbi in Romi na jugu Kosova. Beograd si na severu Kosova prizadeva za ustanovitev Statusa srbskih občin, ki ga predvideva tudi bruseljski sporazum. Na severu Kosova leži tudi jezero Gazivoda, ki s pitno vodo napaja dobršen del Kosova, in hidroelektrarna, ki je v lasti srbskega gospodarstva.

Vučić in Thaçi pošiljata toplo-hladne signale
Priština in Beograd pod okriljem EU-ja od leta 2011 "sodelujeta" v pogovorih o normalizaciji odnosov, ki so pogoj za približevanje obeh držav Evropski uniji. Predsednika Aleksandar Vučić in Hashim Thaçi sta avgusta na forumu Alpbach prvič soglasno podprla možno reševanja spora s spreminjanjem mej oziroma menjavo ozemlja: med severnim delom Kosova s pretežno srbskim prebivalstvom in med območjem Srbije vzhodno od Kosova, okoli Preševa, s pretežno albanskim prebivalstvom. Predlog je sprožil preplah v evropski skupnosti.

Na začetku septembra bi predsednika v Bruslju morala nadaljevati pogovore o normalizaciji odnosov, vendar sta srečanje tik pred predvidenim začetkom odpovedala. Dokončne rešitve kljub vmesnim pozitivnim signalom še ni na vidiku.