Po novem bo Pošta zagotavljala povračilo škode na motornih kolesih, razen v primeru naklepa ali hude malomarnosti delavca. Do zdaj so morali delavci popravila financirati iz mesečnih pavšalnih zneskov, ki so jih prejemali. Foto: BoBo
Po novem bo Pošta zagotavljala povračilo škode na motornih kolesih, razen v primeru naklepa ali hude malomarnosti delavca. Do zdaj so morali delavci popravila financirati iz mesečnih pavšalnih zneskov, ki so jih prejemali. Foto: BoBo

Pogodbe, po katerih morajo delavci sami skrbeti za popravilo, vzdrževanje in celo hrambo službenih motornih koles oziroma skuterjev, se skladno s stavkovnim dogovorom poslavljajo do konca letošnjega leta. Pošta Slovenije je prisluhnila sindikatoma in se zavezala, da bo do sredine aprila pripravila nove pogodbe za motorna kolesa. V spremenjenih pogodbah naj bi se Pošta zavezala k hrambi motorjev v službenih prostorih, kjer bo to mogoče. Na novo pa bo urejeno tudi nadomestilo za popravilo kolesa z motorjem.

Dosedanja ureditev je namreč pismonošam prinašala številne preglavice. Veljavne pogodbe o uporabi skuterjev, ki jih imajo delavci Pošte sklenjene, prelagajo skrb za vozilo v celoti na delavca. Tako pismonoše prejemajo mesečni pavšalni znesek med 80 in 110 evri, s katerim morajo pokriti stroške bencina in morebitnih popravil motorja. Pogodba jim celo nalaga, da si morajo sami priskrbeti nadomestno vozilo na svoje stroške, kadar je to potrebno.

80 evrov na mesec za bencin in popravila
Zaposleni na Pošti so že vrsto let opozarjali, da je taka ureditev problematična, saj so s predvidenim pavšalnim zneskom za popravila in vzdrževanje motorja morali pogosto sofinancirati stroške bencina, saj pri izračunani kilometrini niso upoštevali višje porabe na hribovitejših območjih. Znesek, ki je preostal za popravilo in vzdrževanje, pa ni zadoščal za potrebna popravila.

Na Pošti sicer odgovarjajo, da so pismonoše po sedanjih pogodbah morali hraniti vse račune za vzdrževanje dvokolesa in če se je v času uporabe ocenilo, da so stroški vzdrževanja višji od zneska nadomestil, ki so jih prejeli, se pripravi primerjava teh zneskov, razliko pa potem pokrije Pošta Slovenije. A kot opozarjajo sindikati, se to v praksi ni dogajalo, v prvi vrsti zaradi tega, ker so pogodbe sklenjene do konca obdobja uporabnosti dvokolesa, ki je najmanj 60 mesecev oziroma 50 tisoč prevoženih kilometrov.

Dvorezen meč servisa pri "prijateljih"
Dodatna težava pa je tudi dejstvo, da si morajo v času popravila delavci sami priskrbeti nadomestno vozilo. V praksi so se zato, opozarjajo sindikati, delavci rajši odločili opraviti obvezno redno vzdrževanje pri pooblaščenem serviserju, medtem ko so se za manjša popravila zanašali na prijatelje oziroma nepooblaščene serviserje brez uradnih računov in občutno nižjo ceno.

Tako jim je po eni strani pavšal zadoščal za servisiranje, a siva ekonomija popravil se je izkazala za dvorezen meč, kot opozarja Dijana Kos iz sindikata SPD-ja. "Zaradi tega so na Pošti vselej opozarjali, da ni veliko primerov, kjer bi računi presegali mesečni pavšal, ker pač v uradnih evidencah ta popravila pri prijateljih niso bila zajeta." Na Pošti sicer poudarjajo, da se je višina pavšala za vzdrževanje v zadnjih petih letih povečala za okoli 10 odstotkov.

Pošta Slovenije se je zavezala, da bo poskušala zagotoviti prostore za hrambo motorjev zunaj delovnega časa. Foto: BoBo
Pošta Slovenije se je zavezala, da bo poskušala zagotoviti prostore za hrambo motorjev zunaj delovnega časa. Foto: BoBo

Po prometni nesreči odpoved delavcu
"Kavbojsko" urejanje nadomestnih vozil in popravil pa je imelo tudi posledice v primerih, ko se ga ni moglo več prikriti. Tako so na Pošti odpovedali pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki je dan pred nastopom službe s službenim motorjem odšel na bencinsko postajo, da bi ga napolnil pred začetkom delovnega dne, kar je s pogodbo sicer dovoljeno, na poti pa se je zgodila prometna nesreča. Na Pošti so mu očitali, da je službeno vozilo uporabljal zunaj delovnika v zasebne namene.

To naj bi se kmalu spremenilo, saj bodo nove pogodbe vključevale določbo, po kateri bo Pošta prevzela breme povračila škod in zavarovalnin, razen v primerih naklepa ali hude malomarnosti. S spremenjenimi pogodbami pa naj bi se Pošta tudi zavezala, da bodo motorji zunaj službenega časa spravljeni v prostorih Pošte.

Ko moped obtiči pri delavcu doma ...
Do zdaj je namreč v praksi prihajalo tudi do paradoksalnih situacij, ko je delavcu doma obtičal motor, saj ga na Pošti niso prevzeli, če ni bil izpolnjen pogoj 60 mesecev uporabe oziroma 50 tisoč prevoženih kilometrov. Dijana Kos tako navaja primer delavca, ki je zamenjal področje dela in zdaj delo opravlja z avtomobilom, doma pa mu je obtičal motor, saj je pogodba veljavna do izpolnitve obeh pogojev 60 mesecev in 50 tisoč prevoženih kilometrov, "kar pa se v tem primeru ne bo nikoli zgodilo, ker delavec motorja ne uporablja več, na Pošti pa mu ga ne želijo vzeti".

Prav tako bodo nove pogodbe delavce razbremenile iskanja nadomestnih motorjev, kar bo odslej naloga delodajalca, kot tudi predaja motorjev v uporabo drugim delavcem v primerih, ko je neki delavec dalj časa odsoten.

Servis po novem del službenega časa
Odprto vprašanje ostaja, kako bo urejen pavšalni znesek za vzdrževanje motorjev, k čemur sta se zavezali Pošta in oba sindikata. Saška Kumer iz SDPZ-ja poudarja, da bi bil končni cilj ureditev, po kateri bi Pošta sama skrbela za vzdrževanje motorjev prek svojih služb. Podobno meni tudi Saša Gržinič iz SPD-ja, se pa obenem zaveda, da "ni mogoče težav, ki se kopičijo več let, urediti čez noč". Gržinič ob tem opozarja, da se morajo motorji hraniti v posebnih prostorih, saj je, če je motor spravljen v prostorih poslovalnice čez noč, drugi dan vonj po bencinu nevzdržen.

Bistvena novost pri vzdrževanju motorjev pa bo tudi to, da se bo zdaj delavcem vožnja k serviserju in čakanje na opravljeno storitev štela kot službeni čas. Do zdaj se je od delavcev pričakovalo, da to opravijo zunaj službe.