Na dogodku so svoje mnenja o nujnosti nacionalne knjižnice v živo ali prek videa delili tudi nekateri vidni predstavniki iz sveta znanosti, kulture, umetnosti, gospodarstva, politike, medijev in športa. Foto: BoBo
Na dogodku so svoje mnenja o nujnosti nacionalne knjižnice v živo ali prek videa delili tudi nekateri vidni predstavniki iz sveta znanosti, kulture, umetnosti, gospodarstva, politike, medijev in športa. Foto: BoBo

Zato bi bilo po njegovem prepričanju najprej treba narediti preskok iz skupinskega k intimnemu in besede "knjižnico potrebujemo" spremeniti v "knjižnico hočemo", vsak zase. "To je najprej problem vsakega od nas, šele nato simbol ali kolektivna akcija," je Luthar še dodal na okrogli mizi, ki je v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) potekala v sklopu festivala Fabula v sodelovanju z revijo Outsider.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo pa je pojasnil, da se v zvezi z gradnjo stvari premikajo, "najprej je na vrsti dokončanje dokumentacije".

"Plečnikov NUK tudi ni več kos sodobnim načinom učenja in raziskovanja." Foto: BoBo

Del mozaika univerzitetnega mesta
V uvodu je arhitekt Matija Bevk predstavil zasnovo arhitekturnega načrta za NUK 2, ki je nastala v biroju Bevk Perović arhitekti in je bila izbrana na natečaju za novi NUK leta 2012. Kot je poudaril, bi NUK 2 postal del mozaika univerzitetnega mesta, v katerem bi NUK arhitekta Jožeta Plečnika predstavljal nacionalni simbol, NUK 2 pa bi lahko dobil drugačno vlogo, lahko bi postal fokus prihodnjega razvoja družbe.

Na vprašanje sodelavke Outsiderja Ajde Bračič, ki je vodila okroglo mizo, v katerih točkah stavba NUK ne ustreza več potrebam današnjega časa, je ravnateljica NUK-a Martina Rozman Salobir povedala, da je razvoj dejavnosti prerasel razpoložljivi prostor v NUK. Plečnikov NUK tudi ni več kos sodobnim načinom učenja in raziskovanja, danes bi potrebovali več raznovrstnih prostorov za študij. Poleg tega je že nekaj desetletij standard knjižnične dejavnosti prosti dostop do gradiva in se ga ne naroča več preko kataloga.

Zmagovalna zasnova NUKA 2 arhitektov Bevk Perović. Foto: Foto: MAO / Bevk Perović arhitekti
Zmagovalna zasnova NUKA 2 arhitektov Bevk Perović. Foto: Foto: MAO / Bevk Perović arhitekti

Tiho učenje in kreativno druženje
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič je ob vprašanju, kaj bi z NUK 2 pridobila univerza, spomnil na prostorske stiske univerze. Zato bi bila, kot je povedal, gradnja NUK 2 za Univerzo v Ljubljani izjemno pomembna pridobitev že v prostorskem smislu. Z njim bi pridobili študijski prostor za študente, za t. i. tiho učenje in kreativno druženje. Seveda pa ima NUK 2 tudi nacionalni pomen.

Za Pikala je NUK 2 bistvenega pomena. Je stičišče znanosti, kulture in dediščine. Je velik nacionalni projekt, vendar žal med temi, ki zasedajo pomembne politične funkcije, te zavesti po njegovih besedah pogosto ni. Spomnil je, da je bilo zadnje dejanje, ki je bilo narejeno v smeri gradnje NUK 2, odkup idejne rešitve leta 2013. Vendar so načrtovani tudi že naslednji koraki: najprej dokončanje dokumentacije, v dveh letih pa bi lahko prišli do gradbenega dovoljenja. Za gradnjo bi nato verjetno potrebovali še dve in pol do tri leta.

V zvezi z gradnjo se stvari premikajo, najprej je na vrsti dokončanje dokumentacije, je pojasnil minister Jernej Pikalo. Foto: BoBo
V zvezi z gradnjo se stvari premikajo, najprej je na vrsti dokončanje dokumentacije, je pojasnil minister Jernej Pikalo. Foto: BoBo

Finančno konstrukcijo je mogoče zapreti na več načinov
To bi seveda bilo izvedljivo, če bi se dogovorili glede finančne konstrukcije, je dodal Pikalo. Finančno konstrukcijo je mogoče zapreti na več načinov, po njegovem prepričanju pa bi bil najboljši ta, da bi vlada NUK 2 prepoznala kot nacionalni projekt ter bi gradnjo financirala iz proračuna.

Kot je še povedal Pikalo, nameravajo letos za pripravo dokumentacija nameniti milijon evrov, prihodnje leto pa bi potrebovali vsaj še enkrat toliko sredstev za pridobitev gradbenega dovoljenja.

V živo ali prek videa
Na dogodku, s katerim so želeli spodbuditi začetek gradnje NUK 2, so svoje mnenja o nujnosti nacionalne knjižnice v živo ali prek videa delili tudi nekateri vidni predstavniki iz sveta znanosti, kulture, umetnosti, gospodarstva, politike, medijev in športa, med njimi direktor založbe Beletrina Mitja Čander, predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin, filozof Mladen Dolar, britanski arhitekt, zgodovinar in kritik, živeč v ZDA, Kennet Frampton, profesor na Fakulteti za arhitekturo Aleš Vodopivec in umetnik Dragan Živadinov.