Ob njegovem obisku je izšel slovenski prevod romana Dnevni red. Pripoved se začne s sestankom nemških gospodarstvenikov z Adolfom Hitlerjem leta 1933. Zgodovina takšne dogodke predstavlja z distance, literatura lahko po pisateljevem mnenju k temu pristopi drugače.

Ni prvič, da se Éric Vuillard v svojih delih osredotoča na na videz nepomembne dogodke s potencialno in dejansko katastrofalnimi posledicami. Leta 2016 je tako nastal obsežen tekst o dogodkih 14. julija 1789, nekaj let prej pa se je avtor v delu La bataille d’Occident zanimal za diplomatsko zakulisje prve svetovne vojne. Foto: Založba Beletrina/Facebook
Ni prvič, da se Éric Vuillard v svojih delih osredotoča na na videz nepomembne dogodke s potencialno in dejansko katastrofalnimi posledicami. Leta 2016 je tako nastal obsežen tekst o dogodkih 14. julija 1789, nekaj let prej pa se je avtor v delu La bataille d’Occident zanimal za diplomatsko zakulisje prve svetovne vojne. Foto: Založba Beletrina/Facebook

Industrialci s krvavimi rokami
Roman, za katerega je Vuillard leta 2017 prejel Goncourtovo nagrado, v središče postavlja Hitlerjev vzpon na oblast, predvsem njegove prve zunanjepolitične poteze, med katere sodi priključitev Avstrije. Odpre ga popis sestanka najpomembnejših nemških industrialcev in gospodarstvenikov, ki so se pripravljeni podrediti velikemu vodji ter mu nameniti velikodušne donacije za uničenje sveta, njihova podjetja pa uspešno obratujejo še danes.

Sorodna novica Éric Vuillard: Dnevni red

"Dnevni red je destilat zgodovinske drame, ki jo je mogoče zreducirati na sprego politike in kapitala, ki je v kombinaciji nemške industrije in nacizma postala smrtonosna," so o delu, ki ga je prevedel Jaroslav Skrušny, zapisali organizatorji Fabule.

Bolj kot vojna ga zanimajo koraki, ki pripeljejo do izbruha
Po avtorjevih besedah ne gre še za eno v množici zgodovinskih knjig na temo druge svetovne vojne. Za knjigo se je odločil, ker v literaturi vidi možnost, da prinaša tudi znanje. Kot je povedal, to torej ni knjiga o vojni, ampak knjiga o korakih, ki so privedli do največje katastrofe v človeški zgodovini.

O tem je veliko bral, pogosto si ogleduje tudi francosko spletno stran, ki vsebuje dokumente iz zgodovine, kot so arhivske fotografije in filmi. Izhodišče za zgodbo je našel ob tovrstnih posnetkih, ki so na prvi pogled nenavadni, ponekod celo komični, v ozadju pa se pripravlja nekaj grozljivega.

Pisatelj meni, da je ravno z literaturo mogoče izrisati portret neke osebnosti ali elite, in to drugače od zgodovine in družbenih ved, ki o dogodkih in osebah pišejo z distance, na hladen način. Književnost lahko vključi gledališki vidik in se na ta način približa vsakodnevnemu življenju, da ima bralec občutek, da se stvari dogajajo pred njim, je povedal na literarnem večeru.

Njegova zgodba pripoveduje o tem, da je Hitler kot vodja nacionalsocialistov potreboval denar in si je želel sodelovanja z gospodarstveniki, ki so tedaj igrali pozitivno vlogo, ti pa so si hkrati želeli zagotoviti, da jim bodo v korist nadaljnji koraki stranke.

Pogled od zunaj
Za razliko od, denimo, Leva Tolstoja, ki je pripovedoval o vedenju ruske aristokracije, katere del je bil, sam ni bil del svoje zgodbe, ki jo je podal na zelo filmski način. Vseeno pa je prepričan, da je na podlagi dokumentacije mogoče "precej verno rekonstruirati dogodke". Po njegovem mnenju ni težko razumeti, kaj se je tedaj dogajalo, dogajalo pa se je postopno. Kdor želi poznati posledice, mora preučiti vzroke, je povedal Vuillard.

Izdelki opisanih podjetij so zdaj del današnje družbe, v kateri se po njegovem mnenju dogajajo podobne stvari: prav tako obstajajo elite in zaprte skupine, razlika med njimi in ljudstvom je očitna, prav tako se postavljajo vprašanja, ali so slepi za dogajanje okrog sebe.

Fabula: Eric Vuillard