Aksinja Kermauner je bila na mesto predsednice Društva slovenskih pisateljev izvoljena septembra 2018 po odstopu Iva Svetine. Foto: BoBo
Aksinja Kermauner je bila na mesto predsednice Društva slovenskih pisateljev izvoljena septembra 2018 po odstopu Iva Svetine. Foto: BoBo

Kot so zapisale v pismu sodelavke društva Nika Brajnik, Nina Kokelj, Agata Šimenc in Nana Vogrin, "s 1. aprilom nepreklicno končujejo sodelovanje z društvom pisateljev". Med razlogi za svoj odstop so med drugim navedle neurejene pogodbe o sodelovanju, obtoževanja glede odgovornosti za finančno stanje v društvu, obtožbe o kraji društvenega denarja, kar, kot so zapisale, presega vsa šikaniranja, ki so jih bile deležne predvsem v zadnjem času. Ob tem naštevajo še nerazumevanja in razvrednotenje njihovega strokovnega dela ter mobing, ki naj bi ga nad njimi izvajali posamezni člani društva, vključno z nekaterimi člani upravnega odbora društva.

Sorodna novica Po zgolj nekaj mesecih odstop Aksinje Kermauner s čela Društva slovenskih pisateljev

Na navedeno se je v petek odzval upravni odbor, ki ugotavlja, da je vse skupaj posledica neurejenih preteklih finančnih razmer in da sodelavke ne razumejo, v kakšnem finančnem stanju se je znašlo društvo. Dodali so, da naj avgusta in septembra opravljeni reviziji ne bi pokazali večjih nepravilnosti in da naj bi bilo delovanje upravnega in nadzornega odbora društva uspešno ter dejavno.

Gabriela Babnik: "Pismo je v resnici polno laži"
Podpredsednici DSP-ja in članici upravnega odbora Gabrieli Babnik se zdi pismo omenjenih sodelavk legitimno v smislu, da ima vsak pravico do svojega mnenja. Sama pa se z njim ne strinja in meni, da pismo ni primerno ter da je "v resnici tudi polno laži".

Društvo se po njenih besedah sooča s finančnimi težavami "kot se na stotine društev po Sloveniji". "Projekte smo izvajali tako kot pred petimi ali desetimi leti, finančna sredstva pa so konstantno padala," je povedala Gabriela Babnik. "In tega gospe niso želele razumeti. Vztrajale so pri svojem," je dodala. Upravni odbor je bil po njenem mnenju do njih "ves čas zelo, zelo spoštljiv". "Mislim, da nihče izmed nas ni izvajal mobinga. Govoriti, da se je tukaj dogajal kolektivni mobing, je popolnoma nezrelo," je dodala.

Po njenih besedah se trenutno ukvarjajo s tem, kako bodo opravili primopredajo, ki po zakonu mora biti. "Ne moreš, če ti nekaj ni všeč, kar zapreti računalnika in odkorakati. Stvari bo treba formalno urediti," je povedala Gabriela Babnik in dodala: "Saj nismo na nekem zasebnem bojišču, društvo je institucija z dolgo tradicijo in vsak se mora zavedati svoje funkcije."

Aksinja Kermauner, ki do preklica ne daje izjav, je bila septembra lani za predsednico DSP-ja izvoljena na predčasnih volitvah, saj je junija s tega mesta odstopil pesnik in dramatik Ivo Svetina.

V programu za mesto predsednice DSP-ja je med drugim omenila vizijo približevanja knjige in literature ljudem s posebnimi potrebami, ker na tem področju deluje že več kot 30 let, in demitizacijo pisateljskega poklica v smislu, da se pisateljskemu statusu vrne spoštovanje, da bodo avtorji lahko preživeli s tistim, kar napišejo. "Če narod nima literature, ki opozarja na vse, potem razpade," je tedaj dejala.

Poleg knjig in člankov s tematiko slepote in slabovidnosti podpisuje pisateljica tudi otroško in mladinsko književnost ter književnost za odrasle. Je avtorica treh monokomedij in prve slovenske taktilne slikanice Snežna roža. Lani je za slikanico Žiga špaget je za punce magnet z ilustracijami Zvonka Čoha, prilagojeno razumevanju gluhih in gluho-slepih oseb v Sloveniji, dobila nagrado desetnica za najboljšo otroško knjigo.

Doktorirala je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na oddelku za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko. Dolga leta je delala na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani.

Razprtije pod streho Društva slovenskih pisateljev