Vlagatelji in ekonomisti so znižanje pričakovali.

Fed je ključno obrestno mero nazadnje znižal v času svetovne gospodarske krize, to je bilo decembra 2008, takrat je bila na ravni med 0 do 0,25 odstotka. Praktično na ničelni ravni je ostala vse do decembra leta 2015, ko se je zvišala za 0,25 odstotne točke, na raven med 0,25 do 0,50 odstotka. Naslednje zvišanje v enaki višini je bilo decembra leta 2016, nato pa jo je leta 2017 zvišala trikrat po 0,25 odstotne točke, lani pa še štirikrat do ravni 2,25 do 2,50 odstotka.

Tokratna odločitev je bila prvič po dolgem času sprejeta z dvema glasovoma proti, saj sta predsednica banke Fed iz Kansas Cityja Esther George in predsednik banke Fed iz Bostona Eric Rosengren menila, da bi bilo pametneje ključno obrestno mero pustiti pri miru, ker se v času ekspanzije, nizke stopnje brezposelnosti in naraščanja porabe gospodinjstev obresti ne nižajo. Večina članov Odbora za odprti trg Feda (FOMC) pa je menila, da je znižanje ključne obrestne mere potrebno zaradi svetovne nezanesljivosti in šibke inflacije. Dejali so še, da je trg delovne sile še naprej trden, da se je poraba gospodinjstev pobrala, hkrati pa poslovna poraba ostaja šibka. Znižanje obrestne mere naj bi pomagalo pospešiti inflacijo proti ciljni letni vrednosti dveh odstotkov.

Politični pritisk Trumpa

Ukrep Feda ima sicer slab priokus, saj je do znižanja obrestnih mer prišlo po hudem pritisku predsednika ZDA Donalda Trumpa na centralno banko, ki ne bi smela biti podvržena dnevnopolitičnim pritiskom. Pričakovati je namreč, da bo Trump na banko pritiskal do predsedniških volitev novembra leta 2020, hkrati pa bi nanjo lahko zvalil vso krivdo, če se bo rast gospodarstva pred volitvami upočasnila.

FOMC je hkrati z znižanjem ključne obrestne mere napovedal tudi, da bo politika t. i. kvantitativnega zategovanja končana že 1. avgusta. To je nasprotna politika od kvantitativnega sproščanja, ki jo je Fed po tistem, ko ni imel več kam nižati obresti v času krize, sprejel, da na trgu zagotovi dovolj denarja. To je banka počela z odkupovanjem vrednostnih papirjev na podlagi drugorazrednih hipotek, kar ji je napihnilo bilanco. V času konjukture je to bilanco začela zmanjševati, kar je vplivalo na dolgoročne obrestne mere. Zdaj bo to ustavila malce prej, kot je bilo sprva predvideno.

Trgovinske napetosti skrbijo banko

Predsednik Feda Jerome Powell je na novinarski konferenci po objavi odločitve o obrestnih merah zagotovil, da Trumpovih izjav niso upoštevali, prav tako tudi ne drugih političnih implikacij, Fed pa nima nobene potrebe, da bi dokazoval svojo neodvisnost. Ponovil je razloge za znižanje ključne obrestne mere, kot so navedeni v izjavi, in prvič doslej javno dejal, da so trgovinske napetosti nova skrb za centralno banko. Nato je pohitel z razlago, da to ni kritika ameriške trgovinske politike. Šibkosti poslovne porabe podjetij po Powllovih besedah ni mogoče pripisati le trgovinskim napetostim, ampak gre za svetovne poslovne cikle v predelovalni industriji in naložbah, ki so se izkazali za večji dejavnik, kot pa so pričakovali lani.

Borzni indeksi, ki se po objavi pričakovane odločitve niso veliko spreminjali, pa so začeli drseti navzdol po Powllovih besedah, da ne gre za začetek daljšega cikla nižanj obrestnih mer. Kot kaže, so nekateri vlagatelji pričakovali, da se bodo obresti zdaj redno nižale še naprej, čeprav dno ni daleč.