Spomin na 20. september 2017, ko je Primož Roglič na svetovnem prvenstvu v vožnji na čas zaostal le za Tomom Dumoulinom. Foto: Reuters
Spomin na 20. september 2017, ko je Primož Roglič na svetovnem prvenstvu v vožnji na čas zaostal le za Tomom Dumoulinom. Foto: Reuters

Svetovno prvenstvo v kolesarstvu, ki se je v nedeljo začelo v Yorkshiru, bo v sredo doživelo prvi vrhunec. Primož Roglič, pred dvema letoma srebrn v Bergnu, bo poskušal osvojiti novo medaljo v vožnji na čas. Ker si je 25. september podčrtal že pred sezono, ni dvoma, da bo naredil vse za zlato medaljo. O tem, kakšne so njegove možnosti, smo se pogovarjali z Martinom Hvastijo, ki bo s Tomažem Kovšco strokovni komentator prenosa na TV Slovenija (po 14.05).

Primož Roglič se bo na progo podal ob 15.39. Minuto in pol za njim bo štartal Belgijec Victor Campenaerts, kot zadnji pa bo šel na pot prvi favorit stavnic Avstralec Rohan Dennis.


Roglič na SP v Yorkshiru prihaja s popotnico zmage na Dirki po Španiji. V preteklosti se je že pogosto izkazalo, da so kolesarji, ki so blesteli na Vuelti, prevladovali tudi na svetovnem prvenstvu. Foto: EPA
Roglič na SP v Yorkshiru prihaja s popotnico zmage na Dirki po Španiji. V preteklosti se je že pogosto izkazalo, da so kolesarji, ki so blesteli na Vuelti, prevladovali tudi na svetovnem prvenstvu. Foto: EPA

Svetovno prvenstvo v Yorkshiru se je začelo s kronometrom mešanih ekip. Ima ta nova disciplina, ki naj bi postala tudi olimpijska, prihodnost?
Mislim, da jo ima, tudi zaradi enakopravnosti med spoloma. Je pa tako, da o končnem razpletu odločajo ženske, saj so pri njih večje razlike, tako časovno kot kakovostno. Ženska trojica ima, skratka, večji vpliv. Predvsem za ženske je zato ta disciplina perspektivna.

Se vam sistem tekmovanja zdi v redu – da ločeno nastopajo po trije moški in ženske, v cilj pa morata priti najmanj dva?
Vedno je tako pri ekipnih vožnjah na čas. V cilj jih mora priti od 60 do 75 odstotkov. Lahko bi šli tudi na format 4 + 4, ampak bi potem reprezentance še težje dobile kandidate za nastop. Ker je to potencialno olimpijska disciplina, je treba vedeti, da na olimpijskih igrah težko povečuješ število športnikov. Prva ideja je bila celo 2 + 2, pri tem pa, da bi lahko le eden prišel do cilja. Je bilo pa v nedeljo ob progi ogromno gledalcev, nenormalno, vsi dogodki na tem SP-ju so obiskani. So namreč tudi SP-ji, na katerih ni enega gledalca. V nedeljo sem bil tudi sam med gledalci in opazil sem, da se Britanci spoznajo na kolesarstvo. Nič čudnega, britanski kolesarji so do letos zmagali na šestih od zadnjih sedmih Tourov.

To je dolg in zahteven kronometer, tehnično zavit, s skoraj 700 metri višinske razlike, pri čemer so uvodni in zaključni kilometri ravni, vmes pa je zelo razgiban teren, cel kup kratkih in tudi strmih klancev, pa nepreglednih ovinkov. Za Primoža idealno.

Martin Hvastija

Primož Roglič na ekipnem kronometru ni nastopil. Res še čuti posledice naporov z Vuelte ali pa se je bal, da bi po nepotrebnem porabil moči, saj Slovenija ni imela resnih možnosti za medaljo?
Ne. Moči v enem krogu, torej v 14 kilometrih, ne moreš porabiti. Težava je dodaten stres, ki ga povzročajo dodaten štart in vse, kar prinaša zraven. Dva dodatna dneva regeneracije mu veliko pomenita, da se mentalno spočije in da ni pritiska okrog njega. Brez skrbi, za sredo bo pripravljen.

V nedeljo popoldne je prišel v Yorkshire in šel včeraj prvič na ogled trase kronometra. Kakšna je proga?
Zanj idealna. To je dolg in zahteven kronometer, tehnično zavit. Vsekakor težek kronometer s skoraj 700 metri višinske razlike, pri čemer so uvodni in zaključni kilometri ravni, vmes pa je zelo razgiban teren, cel kup kratkih in tudi strmih klancev, pa nepreglednih ovinkov. Kronometer za 48 km/h, ne za 53. Za Primoža idealno.

Rekli ste, da si bo treba progo zapomniti na pamet. Je res mogoče spoznati prav vse pasti?
54 km si v treh dneh težko zapomniš na pamet. Gremo pa čim večkrat po trasi, popišejo se vsi ovinki, vsi kanali, ovire, kje bo treba prestavljati, skratka, vse, kar mora kolesar vedeti. Sicer pa ima vsak tudi radijsko povezavo in med dirko ga spomnijo na ovire.

Kolikokrat si bo Roglič ogledal progo?
V ponedeljek si jo je dvakrat, v torek si jo bo še enkrat. Jan Tratnik si jo bo ogledal štirikrat, ker je bil že v nedeljo na trasi.

Martin Hvastija pravi, da Rogliču trasa kronometra zelo ustreza. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Martin Hvastija pravi, da Rogliču trasa kronometra zelo ustreza. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Ključne odseke najbrž odpelje večkrat?
Seveda, pri tem pa je problem, ker letos ni uradnega treninga. Na SP-ju je tokrat kar 12 različnih tras. Običajno je bil vedno en dan uradnega treninga, ko so cesto zaprli, je bila pa trasa kronometra ista za vse kategorije. Zdaj pač poskušamo določene odseke provizorično zapreti in potem poslati kolesarja na ta odsek.

Kaj to pomeni? Menda ne parkirate avtomobila sredi ceste in ustavite prometa?
Cimpriča (selektor mladincev Andrej Cimprič; op. a.) pokličeš, da se z avtom in zastavico postavi na cesto (smeh).

Kolesarji že opozarjajo, da bo kronometer tudi nevaren. Se strinjate?
Res je. So ovinki, ki so nevarni. Tudi zaradi mokre ceste se lahko zgodi marsikaj, ovinki so nepregledni in lahko zaviješ, ne da bi vedel, kaj te čaka za ovinkom.

Kdo bo najbolj nevaren Primožu Rogliču? Kdo je še favorit?
Primož se s tem ne obremenjuje in tudi mi ne. Treba je le narediti vse, da bo čim boljši.

Poglejmo na stavnice. Roglič je četrti, pred njim so Rohan Dennis, Victor Campenaerts in celo Remco Evenepoel.
Dennis ni dirkal od Dirke po Franciji in ne vemo, v kakšni formi je. Lani, ko je na svetovnem prvenstvu zmagal v kronometru, je prej "letel" na Vuelti. Imel je drugačno osnovo kot letos. Ne verjamem, da lahko zmaga. Campenaerts je sicer svetovni rekorder v vožnji na uro, tudi premagal je že Rogliča na kronometrih, ampak – ob tej formi, v kateri je Primož, mislim, da mu ni nevaren, tudi glede na traso, ker Campenaerts je težji.

Lani je kronometer dobil Rohan Dennis (Roglič ni nastopil), ki pa si je po odstopu na Dirki po Franciji privoščil dolg odmor. Foto: EPA
Lani je kronometer dobil Rohan Dennis (Roglič ni nastopil), ki pa si je po odstopu na Dirki po Franciji privoščil dolg odmor. Foto: EPA

Evenepoel? Je mogoče, da najstnik meša štrene najboljšim že ob debiju med elito?
Mislim, da ne. Če bi osvojil medaljo, bi bil res "wunderkind". Saj je res evropski prvak, ampak trasa je bila ravninska in dolga 21 km. To je povsem nekaj drugega kot 54 km razgibanega terena. Če bo tukaj konkurenčen starim mačkom, potem pa res ne vem.

Trdite, da je Vuelta najboljša predpriprava na svetovno prvenstvo, kajne?
No, so tudi druge poti, a neko formo moraš pokazati. Vsaj za cestno dirko. Na kronometer se da pripraviti tudi brez dirkanja. Ne vem, kaj je v tem obdobju počel Dennis, dvomim pa, da se bo dobro pripravil. Že zaradi morale je treba imeti neke rezultate, na katerih gradiš zaupanje.

Ste selektor mlajših članov. Kaj napovedujete na petkovi cestni dirki U-23?
Karte imamo, ampak – Žiga Jerman je v nedeljo spet padel, v Franciji, na zadnji dirki. Sicer je bilo to na koncu, naredil je 170 km, kar je OK, ampak – vsak padec je zoprn. Poskušali bomo narediti vse, da pridemo do finala in da tam hitri fantje nekaj naredijo. Odvisno bo tudi od vremena. Če bo deževno, bo to vplivalo na razplet. Trasa je že tako težka in tehnična, če bo mokro in mrzlo, bo še težje.

Proga bo sicer izjemno dolga. 280 kilometrov, to je kot Milano-Sanremo, ampak tam je prvih 150 kilometrov čiste ravnine, tu pa zahtevnih. Redko kdo ve, kako težke noge so po 250 kilometrih, takrat se zadeve obrnejo.

Martin Hvastija o cestni dirki

To velja tudi za nedeljsko cestno dirko članov. Kakšen razplet pričakujete?
Čeprav je bila trasa lani predstavljena kot šprinterska, ni nujno, da bomo videli šprint za medalje. Če bo deževalo, bo vse skupaj zelo nekontrolirano. Lahko bi bila to dirka za vzdržljive šprinterje in pri tem je škoda, da nimamo Mezgeca, lahko pa bo to dirka za Gilberta in kolege. Proga bo sicer izjemno dolga, 280 kilometrov, to je kot Milano–Sanremo, ampak tam je prvih 150 kilometrov čiste ravnine, tu pa zahtevnih. Redko kdo ve, kako težke noge so po 250 kilometrih, takrat se zadeve obrnejo. No, tudi za mlajše člane je 185 km veliko, tega niso vajeni.

Zakaj tako dolge dirke?
Da so blizu tem kolesarskim spomenikom. Očitno so želeli izkoristili to možnost, da je trasa najdaljša možna.

Roglič in Tratnik dan pred kronometrom vadila le na trenažerjih