Postojnski brivec Janko Ozbič v svojem salonu leta 2016. Foto: Boštjan Martinjak
Postojnski brivec Janko Ozbič v svojem salonu leta 2016. Foto: Boštjan Martinjak

Nazadnje sva se srečala pred petimi leti, ko jih je štel 88 in je še vedno vihtel britev. Kmalu za najinim srečanjem so ga obiskali novinarski kolegi z vseh koncev Slovenije, pa tudi tujine, kljub izrednemu zanimanju pa je rekel zbogom dejavnosti, ki je krojila življenje njegove družine in tudi vseh Postojnčanov.

Brivski in frizerski salon Ozbič v Postojni je v rokah Viktorja Ozbiča, nato pa sina Janka Ozbiča deloval nepretrgoma od leta 1924 do leta 2015. Salon na današnji ljubljanski cesti 24 je večinoma ohranil podobo in notranjo opremo iz časa med obema vojnama, ko je dejavnost doživljala svoj vrhunec. S celovito obnovo bo salon Ozbič kmalu znova odprl svoja vrata in sprejel obiskovalce. Zunanjost salona po obnovi. Foto: Andrej Rijavec
Brivski in frizerski salon Ozbič v Postojni je v rokah Viktorja Ozbiča, nato pa sina Janka Ozbiča deloval nepretrgoma od leta 1924 do leta 2015. Salon na današnji ljubljanski cesti 24 je večinoma ohranil podobo in notranjo opremo iz časa med obema vojnama, ko je dejavnost doživljala svoj vrhunec. S celovito obnovo bo salon Ozbič kmalu znova odprl svoja vrata in sprejel obiskovalce. Zunanjost salona po obnovi. Foto: Andrej Rijavec
Zunanjost salona leta 2014. Foto: MMC RTV SLO
Zunanjost salona leta 2014. Foto: MMC RTV SLO

Eden najbolj celovito ohranjenih obrtniških objektov izpred 2. svetovne vojne je po skoraj 90 letih delovanja ‒ v tem času so salon le dvakrat zaprli, leta 1948 zaradi epidemije tifusa, leta 2014 pa zaradi žleda ‒ konec januarja 2015 je zaradi nove davčne zakonodaje zaprl svoja vrata.

Potencial objekta je prepoznala občina Postojna, ki je leta 2017 najela salon. Leta 2018 so bili uspešni pri projektih za obnovo in oživitev salona, prejeli so evropska sredstva in obnova se je lahko začela. Kot lahko vidijo vsi mimoidoči, je zunanjost stavbe že obnovljena, poteka pa tudi že obnova notranjosti.

Za naslednje leto se načrtuje odprtje obnovljenega brivsko-frizerskega salona, ki bo neke vrste živi muzej, saj bodo obiskovalci lahko spoznali zgodovino obrti skozi stalne razstave, v salonu pa se bo mogoče tudi ostriči in obriti.

Vse to smo izvedeli na odprtju razstave z naslovom V Postojni ima britje dolgo brado, ki v ospredje postavlja brivsko-frizerski salon gospoda Ozbiča. Na odprtju razstave, ki si jo je mogoče ogledati do konca decembra v središču Postojne, ni manjkal niti sam gospod Ozbič, zagotovo eden najbolj znanih Postojnčanov.

Zlata pravila uspešnega obrtnika po mnenju Janka Ozbiča

1. Obvladaj svojo obrt.
2. Drži se etike.
3. Izogibaj se pitju in drugim odvisnostim.
4. Oblečen bodi dostojno.
5. Poskrbi za dobro opremljen in urejen lokal.
6. Do strank bodi spoštljiv.
7. Izogibaj se političnim temam.
8. Vedno delaj z dobičkom, pomagaj si z dopolnilnimi dejavnostmi.
9. Brez stalne prisotnosti gospodarja se posel ne izide.
10. Za nadaljevanje družinske obrti se mora naslednik vanjo roditi in z njo rasti.

Kot da ni minilo pet let, pomislim ob pogledu na legendarnega brivca, ki v pogovoru razkrije, da kljub častitljivi starosti (ima jih 93!), ni opustil svojih konjičkov. Še vedno počne vse, kar je počel pred petimi leti (od fotografiranja do numizmatike, skrbi za vrt in kmetijstvo, hodi v gozd ...), še vedno pa je del njegovega življenja salon. Gospod namreč sodeluje pri obnovi objekta in postavitvi razstave, predlaga, odstopil je svoje fotogradivo ... Pa kaj pogreša britje: "Niti ne, imam veliko drugih opravkov." Pa je težko zaprl vrata salona, nas je še zanimalo: "Ne, ne, vedel sem, da bo sprememba morala priti."

Ozbiča veseli, da se ljudje zanimajo, kaj je bilo včasih: "In mi se radi spominjamo teh časov. Veste, so bili lepši časi." Poleg tega, da se je Postojna močno spremenila, so se spremenile tudi navade. Opozori na tiste, kar se dotika frizersko-brivskih salonov: "Opazil sem, da osebje ni več v belih haljah, to ne gre tako. Če nekdo striže, lasje letijo na vse strani, kako gre potem na kosilo v isti obleki, kot je delal v salonu. Videl sem, da v Trstu še vedno uporabljajo halje, in prav je tako."

Janko Ozbič je bil v ospredju na odprtju razstave. Foto: MMC RTV SLO
Janko Ozbič je bil v ospredju na odprtju razstave. Foto: MMC RTV SLO

Nekoliko skeptičen je glede uspeha frizersko-brivske dejavnosti v Postojni: "Vse se je spremenilo v zvezi s frizerstvom, čisto drugačen način dela je, ne obstajajo več haube, ni več trajn, same se barvajo. Kar se tiče moškega oddelka, so strojčki nastali, sami se doma postrižejo. Tudi britje ni več aktualno, saj je vsaka ura dragocena. Vsak, ko vstane, se umije in obrije."

Zadovoljen pa je, da se nadaljuje njegova zapuščina: "Ja, je bolje, da postane muzej." Zadovoljen je tudi z obnovo, "požegnal" je tudi izbiro barve – sam je hišo pred približno 30 leti pobarval v zeleno barvo, skupaj z arhitekti in restavratorji pa so na koncu izbrali oranžno barvo, ki je dvignila veliko razprave med Postojnčani.

Sedanja podoba stavbe na Ljubljanski cesti 24 v Postojni. Foto: MMC RTV SLO
Sedanja podoba stavbe na Ljubljanski cesti 24 v Postojni. Foto: MMC RTV SLO

A kot so poudarili na odprtju razstave, gre za "original" barvo, ki se je bodo spomnili starejši Postojnčani. Kot je mogoče izvedeti na razstavi, obnovljena zunanjščina salona izkazuje prepoznavno zasnovo pročelja, ki se z izjemo barvnih odtenkov v desetletjih ni bistveno spreminjala. Poustvarjeni so napisi, ki so dejavnost salona prvič v njegovi zgodovini označili izključno v slovenskem jeziku.

Pomemben del obnove predstavlja razstava V Postojni ima britje dolgo brado, avtorja katere Sonja Dolenc in Andrej Rijavec. Več o razstavi in obnovi sta nam zaupala v spodnjem pogovoru.

Razstava V Postojni ima britje dolgo brado je pripravljena v sklopu projekta ETNO PODJETNO, Stare obrti za nove podjetniške priložnosti. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Foto: Boštjan Martinjak
Razstava V Postojni ima britje dolgo brado je pripravljena v sklopu projekta ETNO PODJETNO, Stare obrti za nove podjetniške priložnosti. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Foto: Boštjan Martinjak

Kje vidite razlog za obujanje brivskih salonov, želja po nečem starem, trenutna modna smernica ali kaj drugega?
Priljubljenost britja in striženja, ki smo ji nekaj zadnjih let priča v Sloveniji, je del širšega trenda negovanega moškega. Ta je k nam segel z Zahoda, delno pa k popularnosti brivstva pripomore tudi dejstvo, da smo na robu Balkana in z njim vzhodnih tradicij, kjer moško britje in nega nista nikoli izginila iz ponudbe. Tako je zdaj v Sloveniji precej brivnic, večinoma v ameriškem slogu, s skoraj obveznimi retro ali vintage elementi. Ozbičev salon se od brivnic tega tipa razlikuje, ker je avtentičen. Po oceni dr. Vita Hazlerja, ki je sodeloval pri izdelavi konservatorskih smernic in dosedanji obnovi, gre za enega od najbolj celovito ohranjenih obrtniških lokalov na Slovenskem iz obdobja pred 2. svetovno vojno.

Salon Viktorja Ozbiča v letu odprtja, 1924. Viktor Ozbič striže v sredini. Foto: Janko Ozbič
Salon Viktorja Ozbiča v letu odprtja, 1924. Viktor Ozbič striže v sredini. Foto: Janko Ozbič
Notranjost salona leta 2014. Foto: MMC RTV SLO
Notranjost salona leta 2014. Foto: MMC RTV SLO

Razlikovalna prednost Ozbičevega salona je, da ima hkrati muzejsko vrednost in trendovski potencial. S podobno zgodbo in stopnjo ohranjenosti je v Sloveniji znan le še frizerski salon Kreutz v Sevnici. V Ozbičevem salonu se bo po zaključeni obnovi moč obriti in ostriči v avtentičnem historičnem ambientu, dopolnjenem s potrebno sodobno infrastrukturo.

V Postojni ne gre le za modno muho, ampak gre za staro obrt, kot pove tudi naslov vaše razstave: V Postojni ima britje dolgo brado. Kako dolga je tradicija britja v Postojni?
Prvotni lastnik salona, Viktor Ozbič, se je obrti izučil pri češkem mojstru Tichyju, ki je v Postojni imel svoj salon. Vajeništvo je opravljal med letoma 1917 in 1921, nato pa leta 1924 odprl svoj salon, prav v tem prostoru, kjer je še danes.

V medvojnem obdobju je v Postojni delovalo pet brivskih salonov, kar je bil tudi vrhunec te obrti. Upoštevati je treba, da je bila takrat Postojna obmejno mesto Kraljevine Italije in da je pretežni del strank predstavljalo novopriseljeno italijansko uradništvo in vojaštvo. Po drugi svetovni vojni se je položaj obrnil. Obrtniki, zasebniki, so bili zasmehovani in onemogočeni, po letu 1955 pa so se stvari normalizirale, vendar nikoli več niso dosegle stare slave. Največ je to povezano z izumom britvic in posledično britjem doma, svoje pa so nato dodali še električni brivniki za domačo rabo.

Sorodna novica Postojnski brivec - legenda, ki pri 88 letih še vedno vihti britev

Z naslovom razstave smo želeli predati njeno glavno sporočilo na način, ki bralca zdrami in pritegne k vsaj hitremu ogledu razstave. Tudi oglaševanje je obrt, retorični prijemi pa eden od njenih postopkov.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Glede na to, da gre za majhen razstavni prostor, sklepam, da je bilo težko izbrati ključne dogodke v tako dolgem delovanju salona. Vam je gospod Ozbič pomagal izluščiti tisto najpomembnejše? Kaj zajema razstava?
Postavitev pričujoče razstave je bila prvotno mišljena v stavbi, kjer je tudi brivnica. Tik ob brivnici je bil namreč urejen še en lokal z lastnim zunanjim vhodom, v katerem je družina Ozbič imela ženski salon. V njem ni ohranjena oprema, zato se bo v sklopu obnove urejal na novo. Postal naj bi družabni del salona, in prav tu je bil namenjen prostor tudi tej razstavi. Ker pa je zdaj v teku prenova notranjščine, je bilo treba za razstavo poiskati nov prostor.

Notranjščina brivskega salona je hvaležen fotografski motiv. Na fotografiji neznani obiskovalec ob priljubljenem otroškem stolu s konjičkom. Foto: Janko Ozbič
Notranjščina brivskega salona je hvaležen fotografski motiv. Na fotografiji neznani obiskovalec ob priljubljenem otroškem stolu s konjičkom. Foto: Janko Ozbič

Razstava se osredotoča na uspešno obrtno zgodbo, predstavlja jo s podjetniškega vidika. To gre razumeti v širšem kontekstu projekta, katerega namen je obuditi staro obrt in promovirati njen podjetniški potencial. Avtorji razstave smo zato iz skoraj stoletne brivske zgodbe Ozbičevih poskušali izluščiti podjetniške poudarke in nauke, ki so nadčasni in zato dobrodošlo napotilo tudi sodobnim obrtnikom in drugim podjetnikom. Črpali smo iz nekajletnega poznanstva in pogovorov z Jankom Ozbičem ter iz gradiva nastajajoče etnološke študije Marka Dolesa, ki bo zgodbo Viktorja in Janka Ozbiča natančneje predstavila v priložnostni brošuri. Na voljo bo na začetku prihodnjega leta.

Do konca decembra si je mogoče ogledati razstavo, ta se bo najbrž potem preselila v sam salon, ki bo postal živi muzej, kot je bilo mogoče slišati na odprtju. Boste sodelovali tudi pri postavitvi razstave v samem salonu? Lahko razkrijete, kakšne so nadaljnje dejavnosti pri obujanju brivsko-frizerskega salona gospoda Ozbiča?
Vsebinsko bo razstava prenesena v prostor, ki je v stavbi salona tik ob moški brivnici in je z njo povezan. Pri postavitvi razstave v salonu naše sodelovanje ni predvideno, glede na projektno prijavo pa naj bi bila ta integrirana v opremo prostora. Torej naj ne bi delovala kot klasična razstava.

Druge dejavnosti za obujanje brivsko-frizerskega salona, ki so poleg obnove in vzpostavljanja delovnega okolja po sodobnih brivskih standardih predvidene v projektni prijavi, zajemajo pripravo poslovnega načrta in marketinškega načrta salona, izdelavo celostne grafične podobe in izvedbo manjše promocijske dejavnosti.

Postojnski obrtniki, ok. 1924. Med njimi brivci Viktor Ozbič (skrajno levo), njegov brat Adolf Ozbič (skrajno desno) in Rafael Milavec (spredaj, tretji z desne). Fotografirano za Ditrichovo hišo v Postojni. Foto: Janko Ozbič
Postojnski obrtniki, ok. 1924. Med njimi brivci Viktor Ozbič (skrajno levo), njegov brat Adolf Ozbič (skrajno desno) in Rafael Milavec (spredaj, tretji z desne). Fotografirano za Ditrichovo hišo v Postojni. Foto: Janko Ozbič

Obnova salona po konzervatorskih smernicah je kompleksen projekt, dodaten izziv pomeni želja po oživitvi brivske obrti, ne pa zamrznitvi salona v času. Obnova in podporne dejavnosti potekajo v sklopu dveh projektov, ki sta s prijavama Regionalne razvojne agencije Zeleni kras uspešno kandidirala za evropska sredstva. Pri projektnih partnerjih tako potekajo dejavnosti za oživitev različnih obrti: v Ajdovščini mlinarstva in pekarstva, v Idriji z rudarstvom povezanih obrti (npr. izdelava rudarskih svetil in glinenih posod), v Žireh čevljarstva, v Pivki žganjekuhe in v Ilirski Bistrici izdelave volne in volnenih izdelkov.

Obnovitev objekta in predstavitev muzeja širši javnosti je zagotovo primer dobre prakse v Postojni. Kakšen je odziv domačinov glede razstave, zagotovo ste že prejeli povratne informacije? Se s to predstavljate tudi tujini, ker konec koncev je Postojna turistično mesto …
Občina Postojna, ki je nosilec projekta, je v oživitvi brivnice prepoznala potencial za krepitev malega podjetništva in oživljanje mestnega središča. Zato je stavbo od sedanjega lastnika vzela v najem in se zavezala k njeni obnovi. Po koncu obnove pa jo bo upravljal občinski javni zavod Zavod Znanje.

Razstava, ki spremlja obnovo salona in že sodi med dejavnosti Zavoda, je namenjena predvsem domačemu prebivalstvu, saj gre primarno za promocijo obrtništva. Ob tem pa so prebivalci bližnje in tudi nekoliko širše okolice nagovorjeni tudi kot potencialne stranke ali delavci prihodnjega salona. Ob primerni promociji lahko med obiskovalci pričakujemo tudi kakšnega turista.

Stara postojnska brivnica je eden najbolj celovito ohranjenih obrtniških objektov na Slovenskem iz obdobja pred 2. svetovno vojno. Dodatna vrednost je, da je delo v njej potrekalo dobrih 90 let. Foto: MMC RTV SL
Stara postojnska brivnica je eden najbolj celovito ohranjenih obrtniških objektov na Slovenskem iz obdobja pred 2. svetovno vojno. Dodatna vrednost je, da je delo v njej potrekalo dobrih 90 let. Foto: MMC RTV SL