"Zgodovina slovenskega naroda je dolga in bogata, odraža pa se skozi jezikovno in kulturno identiteto, skozi zbirko duhovnih in intelektualnih značilnosti, ki so zaznamovale našo skupnost," je začel slavnostni govornik Dejan Židan, predsednik parlamenta.

Narod ima temelj v jeziku. Sicer ne moremo trditi, da je kontinuiteta jezika edini znak narodovega življenja, toda narod skozi jezik živi in tudi izkazuje svojo zgodovino. "Jezik je varuh narodovega spomina," je izjavil.

Izjemno pomembno vlogo pri razvoju slovenskega jezika je odigralo protestantsko gibanje. Čeprav je bila slovenščina živ in bogat jezik tudi poprej, je bila reformacija zanj zgodovinski prelom, za narod pa preskok v kulturnem, narodnem in zgodovinskem popotovanju. Začela se je izvijati iz težkih spon in postala tudi knjižni jezik, je poudaril Židan. Jezikovni preporod je bil povezan s širšimi potrebami slovenskega naroda. Ljudje, dotlej večinoma nepismeni, so se učili brati in pisati, s čimer so dobili možnost osebnega napredovanja. Odklenili so lasten potencial ustvarjanja, pa tudi koristi družbi.

Danes je narod dolžan varovati svoj jezik, lastne značilnosti in si prizadevati za samoizboljšanje. To pa ne pomeni, da se mora zapirati ali ograjevati odprtost duha. "Ni nasprotja med prizadevanji za izboljšanje lastnega naroda in širino evropskega duha ter različnosti," je izjavil Židan.

Skrb za ohranjanje lastnega jezika je treba izkazovati v vsakodnevnem življenju, z ohranjanjem slovenščine kot živega, vitalnega izraznega sredstva, skozi skrb za kulturo, kulturo ustvarjanja in ustvarjalce. Treba je priznati pretekle napake, ko kulture nismo postavili v središče javnega interesa: "Zato kultura danes potrebuje novo reformacijo in nov zagon."

Treba je spodbujati ustvarjalnost mladih ljudi, izboljšati pogoje delovanja kulturnih ustvarjalcev, povečati dostopnost teh vsebin javnosti. Pa tudi obiskati kak koncert domačih izvajalcev, morda iz lokalne glasbene šole, si ogledati lokalno gledališko predstavo, je pozval prvi mož zakonodajne veje oblasti.

Ne le to, skrbeti je treba za razvoj znanosti. "Kritično razmišljanje v maternem jeziku ima izročilo v reformaciji," je povedal Židan.

In navsezadnje, treba se je zavedati, da je slovenščina jezik res vseh nas, tudi najranljivejših, je povedal. Židan se zavzel za vpis slovenskega znakovnega jezika kot maternega jezika vseh gluhih in naglušnih.

Slovensko javnost je še pozval: "Bodimo ponosni na slovenščino. Poskrbimo, da bo to stvar vzgoje, da jo bodo mladi znali govoriti in da jo bodo predvsem radi uporabljali."

Scenarist in režiser Jan Bilodjerič je na citatih iz Katekizma Primoža Trubarja utemeljil zgodbo, ki govori o temeljnih človekovih vprašanjih ne glede na veroizpoved: od kod prihajam, zakaj sem tukaj in kakšen je smisel mojega življenja.