Praznik so zaznamovala bogoslužja v evangeličanskih cerkvah in prireditev v rojstnem kraju Primoža Trubarja Rašici. Osrednje bogoslužje ob dnevu reformacije v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani je vodil škof Geza Filo. Na novinarsko vprašanje, ali dandanes potrebujemo še eno reformacijo, je odvrnil: "Seveda jo!" Tudi v današnji družbi se kaže izkoriščanje in zloraba moči, ki sta pripeljala do reformacije v 16. stoletju, je pojasnil.

"Pogoltnost, pohlep po bogastvu, še posebej tam, kjer je vse omenjeno zavito v 'dobra dela, ki ugajajo Bogu', je kritiziral že Luther, a se še vedno kažejo v vseh razsežnostih človeškega življenja in medčloveških odnosov," je v Ljubljani dejal Filo v pridigi na osrednjem bogoslužju ob prazniku.

Poudaril je, da tudi današnji svet nujno potrebuje odgovorne ljudi, "ki bodo resno jemali svoje dolžnosti in svojega položaja ne bodo izkoriščali v prid svojim egoističnim ambicijam". Ob tem je spomnil na mlado Švedinjo Greto Thunberg, ki skupaj z mladimi po vsem svetu sprašuje, ali želimo živeti v svetu grabljenja in uničevanja.

"Prazniki so tudi in predvsem zato, da se spominjamo, da v spominu obnavljamo podobe dogodkov in ljudi, zaradi katerih smo to, kar smo," je v pridigi sklenil Filo.

Sorodna novica Leon Novak: Trubar nam je dal narodno identiteto in končal kot begunec v Nemčiji

Prva slovenska tiskana knjiga

Dan reformacije, 31. oktober, je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan. Na ta dan obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Reformacija, ki se je začela v Nemčiji, je Slovencem dala prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh - Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Trubar.

Zbirka krščanskih svetih besedil, zapisanih v razumljivem jeziku, je postala eden najpomembnejših temeljev zahodne civilizacije, je poudaril Filo. "Da smo sploh lahko in da smo veliko bolje in lažje del te civilizacije postali tudi Slovenci, pa je nedvomno zasluga slovenskih evangeličanskih duhovnikov, slovenskih protestantov, ki so spoznali in prepoznali, da le s svojim lastnim jezikom in s knjigo v maternem jeziku postaneš in ostaneš narod s svojo lastno vizijo in identiteto," je dodal.

Bogoslužja v Evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, premier Marjan Šarec in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Martin Luther in Primož Trubar

Reformacija se je kot versko, kulturno in politično gibanje začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther objavil 95 tez in pismo proti prodaji odpustkov kot kritiko tedanje Cerkve. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku ‒ Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem pa je slovenščina postala knjižni jezik.

Filo: Kamor te vleče srce, tam je tvoj Bog

Martin Luther je proti blišču in pokvarjenosti nekaterih tedanjih visokih cerkvenih dostojanstvenikov izpostavil predvsem branje Svetega pisma in poglabljanje v vero. To in pa boj za pravičnost v življenju poudarja tudi škof Evangeličanske skupnosti v Sloveniji Geza Filo. "Praznik dneva reformacije je priložnost, da ob zahvali za vse naše prednike in njihovo delo sledimo dediščini, ki nam jo je zapustila, in obenem ponovno premislimo, kako živimo svoja prepričanja in kako ravnamo s svojo svobodo. Kamor te vleče srce, tam je tvoj Bog, je nekoč povedal Luther," je novinarju Radia Slovenija Tomažu Gerdenu povedal Filo.

V Sloveniji je bilo obdobje reformacije izredno pomembno zaradi prevodov svetopisemskih besedil in tudi celotnega Svetega pisma, kar je pomenilo začetek slovenskih tiskanih knjig in izjemno pomemben korak naprej v slovenski kulturi. Tu se je, kot smo že omenili, odlikoval predvsem Primož Trubar, ki je, kot pravi njegov poznavalec, katoliški duhovnik Zvone Štrubelj, dobro poznal potrebe rojakov, še poroča Tomaž Gerden. "Trubar je bil praktični genij," je prepričan Štrubej, saj je "iz različnih virov prenoviteljske protestantske teološke misli izbral tisto, za kar je mislil, da je najbližje občutju slovenskega ljudstva."

Sorodna novica Židan: Kultura potrebuje novo reformacijo, nov zagon

Reformacija je bila v Sloveniji zaradi političnih razmer sicer časovno kratka, v Evropi pa je povzročila razkol med Katoliško in reformiranimi cerkvami. A te zdaj v ekumenskem duhu večinoma dobro sodelujejo.

Državna slovesnost v Cankarjevem domu

Praznik smo v Sloveniji že v sredo zaznamovali z državno proslavo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Kot je v nagovoru navzočih poudaril predsednik državnega zbora Dejan Židan, z reformacijo zaznamujemo prelom časa in civilizacijski preskok v kulturnem in jezikovnem popotovanju slovenskega naroda. Reformacija je po Židanovih besedah kot gibanje pričevala času, ko je kompleks družbenih dilem močno polariziral takratno družbo. Nenadomestljivo je vplivala na versko, politično, družbeno in kulturno sliko Evrope.

V Sloveniji je dan reformacije praznik od leta 1992.