Spremno besedo k novi izdaji je napisal Miklavž Komelj, ki je bil tudi pobudnik ponatisa. Izdali so tudi roman Aleksandra Gatalice Nevidni in zbornik Slovenski prelom 1918.
Slovenska matica, dolgoletna varuhinja Vodnikove dediščine
Kot je na predstavitvi povedala urednica Ignacija Fridl Jarc, je Slovenska matica že leta 1869 izdala Vodnikove izbrane pesmi, ki jih je uredil Fran Levstik, pred skoraj 130 leti pa je bila zaslužna, da niso utonili v pozabo njegovi priložnostni spisi, ki jih je za knjižno izdajo uredil Wiesthaler.
Ta besedila so po njenih besedah manj znana, saj so bila zaradi neliterarnosti ali premalo literarne vsebine izpuščena iz Vodnikovega Zbranega dela. A so dragocena, saj pričajo o različnih vidikih Vodnikovega zanimanja in raziskovanja.
Dokument časa in stopnja v razvoju slovenskega knjižnega jezika
Po Komeljevih besedah so imela ta besedila pomembno vlogo pri oblikovanju slovenskega jezika na različnih ravneh njegovega funkcioniranja, izjemen pomen za razvoj jezika jim je ves čas priznavala tudi literarna zgodovina. Wiesthalerjev izbor po njegovih besedah združuje preglednost, reprezentativnost in zanimivost. Kot je povedal, je Wiesthaler našel pot, kako na sistematičen ter obenem berljiv in zanimiv način predstaviti to gradivo. Dodal je, da nam med branjem "živo stopi pred oči tisti čas".
Knjiga v prvem razdelku prinaša Vodnikova besedila iz Velike pratike, sledijo besedila iz Lublanskih novic, pa iz Kuharskih bukev ter knjig Pismenost ali Gramatika za Perve Šole, Početki Gramatike ali Pismenost Francozke in še nekaterih drugih.
"Klasični modernist" srbske književnosti
Aleksandar Gatalica je po besedah prevajalke Mateje Komel Snoj eden najbolj priznanih sodobnih srbskih pisateljev ter tudi eden najbolj branih in prevajanih. Piše romane, eseje in kratko prozo, iz njegovih del pa je razvidna zelo široka izobrazba avtorja, saj se zlahka sprehaja po različnih svetovih in časih. Številna njegova dela temeljijo na zgodovinskih dokumentih in psevdozgodovinskih dejstvih, ki jih avtor spretno prepleta s fikcijo.
Nevidni je njegov drugi roman, ki je preveden v slovenščino; lani je Forum slovanskih kultur izdal njegov roman Velika vojna. Napisan je v obliki pisem, ki jih dr. Dimitrij Gerasimović Gerasim iz bolniške postelje pošilja svojemu mladostnemu prijatelju v Chicago. Pisma, v katerih razkriva svojo vlogo v eni največjih zarot preteklega stoletja, so pripovedni okvir provokativne zgodbe o rojstvu moderne umetnosti. Roman je Slovenska matica izdala s podporo fundacije Traduki.
Zbornik Slovenski prelom 1918 po besedah urednika, predsednika Slovenske matice Aleša Gabriča, prinaša prispevke z znanstvenega simpozija, ki so ga oktobra 2018 pripravili Slovenska matica, Inštitut za novejšo zgodovino in Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU. Prvi razdelek nosi naslov V izdihljajih prve svetovne vojne, sledi razdelek V Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, nato Prevrat na šolskem in kulturnem področju ter Prevrat in družbene spremembe, zbornik pa sklene razdelek Konec starih in začetek novih težav.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje