1. Konec 61. odprave, vrnila se je ženska rekorderka

Christina Koch leze iz Sojuza. Foto: Nasa/Bill Ingalls
Christina Koch leze iz Sojuza. Foto: Nasa/Bill Ingalls
Parmitano. Foto: Esa/Pedoussaut
Parmitano. Foto: Esa/Pedoussaut
Skvorcev. Foto: Roskozmos
Skvorcev. Foto: Roskozmos

V četrtek se je z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) odklopil Sojuz. Po vstopu v ozračje in večurnem potovanju je ob 9.12 po našem času pristal v Kazahstanu. Na tla je ponesel tri astronavte, člane 61. odprave na MVP. Vrnili so se: Aleksander Skvorcev (Roskozmos), dozdajšnji poveljnik postaje Luca Parmitano (Esa) in Christina Koch (Nasa).

Kochova je podrla ženski rekord v vesolju prebitih dni. V orbiti jih je naštela 328 (misijo je začela marca lani). Pred tem je rekord držala Peggy Whitson, ki se je leta 2017 vrnila na Zemljo po 289 dneh v vesolju.

Nekaj več o dosežkih Kochove tukaj.

Tudi Parmitano je postavil nov rekord. Postal je evropski rekorder po skupnem času vesoljskih sprehodov pri 33 urah in 9 minutah. Rekord je do zdaj držal Šved Christer Fuglesang z 31 urami in 54 minutami.

Več o dosežkih Parmitana tukaj in tukaj.

61. odprava je opravila kar 9 vesoljskih sprehodov, več kot katera koli druga.

Video 1: Predaja "ključev" postaje 62. odpravi

Video 2: Odklop s postaje

Video 3: Iztirjenje in pristanek

Naslednja oskrba postaje je predvidena za nedeljo. Potrebščine in sveže znanstvene eksperimente bo pritovoril ameriški Cygnus.


2. Starlinerjeva misija bi se lahko končala katastrofalno

Starliner po pristanku na področju White Sands. Če inženirji ne bi tik pred zdajci odkrili programske napake, bi bil prizor najbrž povsem drugačen. Foto: Nasa/Bill Ingalls
Starliner po pristanku na področju White Sands. Če inženirji ne bi tik pred zdajci odkrili programske napake, bi bil prizor najbrž povsem drugačen. Foto: Nasa/Bill Ingalls

Nasa je izdala vmesno poročilo o spodletelem poletu Starlinerja.

Boeingov CST-100 Starliner bi moral decembra poleteti do Mednarodne vesoljske postaje in nazaj, sicer brez posadke. S tem bi proizvajalec dokazal varnost kapsule. Toda misija se je končala predčasno: namesto enega tedna je Starliner v orbiti preždel le en dan in uspešno pristal.

Pri Nasi so se poigravali z idejo, da Boeingu ne bi bilo treba poleta ponoviti. Po prvih analizah namreč polet ni bil tako slab. A nove informacije kažejo, da je do katastrofe le malo manjkalo.

Avdio: Petkova telekonferenca o Starlinerju

Anomalij, kot jim rečejo, je bilo cel kup, med njimi tri ključne.

Tu je še kazalo dobro. Foto: Nasa/Joel Kowsky
Tu je še kazalo dobro. Foto: Nasa/Joel Kowsky

Napačen čas
Prva je že dobro znana ura. Vesoljske misije se ravnajo po pretečenem času, ki se začne ob izstrelitvi. Toda Starliner je od rakete pobral napačen čas za kar 11 ur, njegovi sistemi pa so po odklopu od rakete počeli stvari, ki bi jih morali precej pozneje. Glavni potisniki, ki bi morali Starlinerja popeljati do postaje, se niso sprožili, stranski pa so nekaj minut divje delali in vzdrževali položaj, kot bi ga morali v orbiti. Potrošili so toliko pogonskega sredstva, da pot na Mednarodno vesoljsko postajo ni bila več mogoča.

Slaba komunikacija
Tudi druga težava je znana, njen vzrok pa še vedno ne. Inženirji so namreč takoj po odklopu opazili prej opisano napako. Niso pa je mogli takoj odpraviti, saj so se pojavile motnje na vezi. Boeing je sprva sporočal, da je verjetno prišlo do preklopa med komunikacijskimi sateliti, a to možnost so hitro izključili. Tudi druga delovna hipoteza – napaka na Starlinerjevih ali kopnih antenah – je padla. Zdaj preučujejo možnost prevelikega šuma, med drugim zaradi omrežij za prenosne telefone.

Starliner na vrhu rakete. Foto: Nasa/Joel Kowsky
Starliner na vrhu rakete. Foto: Nasa/Joel Kowsky

Hrošč
Tretja napaka se nanaša na postopek iztirjenja iz orbite. Starliner se mora za vrnitev v atmosfero ločiti od servisnega modula, ki je pod njim. Modul se mora od kapsule umakniti. A če bi servisni modul sledil programu, bi svoje potisnike prižgal na napačen način in se v kapsulo – zaletel. Takšen scenarij je nočna mora za vse nadzornike misij. V najboljšem primeru bi nastale poškodbe, inženirji pa bi v stilu Apolla 13 mrzlično grabili slamice, kako preprečiti najhujše. Morda bi jim uspelo. Morda pa bi Starliner nepopravljivo poškodovalo, morda celo razbilo, posadki bi pisali osmrtnice.

Boeingovi inženirji so napako odkrili tik pred zdajci, kakšno uro pred iztirjenjem, in jo popravili.

Nasa bo zdaj izvedla celovit pregled delovne kulture Boeinga, ki je očitno pripeljala do teh "anomalij". Več milijonov vrstic programske kode bodo temeljito pregledali. Morda so bile napake tri, morda jih je skritih na ducate. Vsekakor Starliner še lep čas ne bo letel.

Vesolje je neizprosno

Polet v vesolje je vedno zahteven. Kot rečejo: milijon stvari mora iti prav za uspeh, ena sama napaka je dovolj za katastrofo.

Poučen primer je prav Boeingov konkurent, kapsula Crew Dragon podjetja SpaceX.

SpaceX že skoraj deset let pošilja tovorne ladje Dragon na Mednarodno vesoljsko postajo. Ima torej že razvito in temeljito preizkušeno opremo, kup izkušenj in kadra. Nasa je SpaceX-u naložila, naj kapsulo "samo" nadgradi, da bo lahko peljala tudi ljudi.

SpaceX je Zmaja nadgradil in bil tik pred dejansko misijo z astronavti. Le še motorje za pobeg v primeru eksplozije rakete je moral preizkusiti. Na testu je eksplodirala – kapsula. Posadka bi bila zagotovo mrtva.

Napako so odkrili in popravili, prvi pravi polet naj bi se zgodil ... enkrat letos.

Nagovor administratorja Nase o prihodnosti agencije
Starlinerjevo situacijo in prihodnost Nase bo v ponedeljek naslovil administrator agencije, Jim Bridenstine. Kdor želi poslušati v živo, naj ob 19. uri po našem času klikne na spodnje okence.


3. OneWeb začel postavljati svojo konstelacijo

Raketa Sojuz 2.1b. Foto: ArianeSpace
Raketa Sojuz 2.1b. Foto: ArianeSpace

V petek ob 19.45 po našem času je z Bajkonurja (Kazahstan) poletela raketa Sojuz 2.1b. V orbito je ponesla kar 34 satelitov naročnika OneWeb. Odložila jih je na 450 kilometrih, sami se bodo še dodatno dvignili. OneWeb bo ustvaril konstelacijo najmanj 650 satelitov, na koncu pa več kot pet tisoč, s katerimi namerava ponujati dostop do medmrežja.

Video 1: Izstrelitev

Video 2: Celoten dogodek

34 satelitov v grozdu. Foto: ArianeSpace
34 satelitov v grozdu. Foto: ArianeSpace


4. Nova evropska sonda pred vrati

Foto: Esa/S. Corvaja
Foto: Esa/S. Corvaja

V noči na ponedeljek ob 5.05 po našem času bo na raketi Atlas V 411 (ULA) izstreljena evropska sonda Solar Orbiter. Izstrelitveno okno bo trajalo do torka.

Solar Orbiter je Esin projekt. Krožil bo okoli Sonca in ga preučeval. Njegova posebnost bo orbita, ki bo od osnovne ravnine Osončja zamaknjena, zato bo bolje videl polarne predele Sonca, ki so slabše poznani.

Video 1: Kako bodo dosegli nenavadno tirnico

Solar orbiter se bo ukvarjal s podobnimi vprašanji kot Nasina Sončeva sonda Parker, ki se pravkar podi okoli zvezde (poglavje 5). Kaj poganja in pospešuje Sončev veter čez hitrost uzvoka? Kako Sonce proizvaja svoje magnetno polje in ga širi daleč navzven? Z Orbiterjem nameravajo izboljšati poznavanje sončnega vremena in posledično lažje napovedovati potencialno nevarne dogodke, kot so blišči in nevihte. In seveda, kaj se zares dogaja na polarnih predelih, še posebej takrat, ko se magnetna pola zamenjata. Vse to bo preverjal set 11 znanstvenih instrumentov.

Video 2: Priprave na izstrelitev

Video 3: Prenos bo na voljo na tej povezavi oziroma v spodaj pripetem videooknu.


5. Voyager 2 se vrača

Voyager 2. Podoba je simbolična. Foto: NASA/JPL-Caltech
Voyager 2. Podoba je simbolična. Foto: NASA/JPL-Caltech

Stara Nasina sonda Voyager 2 se počasi vrača v normalnost.

Prejšnji teden se je zgodila napaka: med načrtovanim manevrom sta ostali vključeni dve napravi, močna porabnika električnega toka (poglavje 7). Voyager 2 je bil preobremenjen, zato je izključil večino nenujnih naprav in vstopil v t. i. varni način delovanja.

Inženirji so se ves teden trudili z analizami in pošiljanjem ukazov, tudi zato, ker povratni signal traja kar 34 ur. Vključili nabor instrumentov, a ti sprva niso pošiljali podatkov nazaj.

V sredo pa je upravljavec sporočil, da je vzpostavljena normalna komunikacija, da je Voyager 2 "stabilen" in da iz instrumentov spet tečejo podatki.

Še nekaj časa se bodo ukvarjali s preverjanjem, ali je resnično vse v redu. Pri 45 let stari napravi, ki ni bila vzdrževana, se lahko zalomi marsikaj.

Voyager 2 napaja plutonij, ki pa ga je vedno manj. Proizvodnja električnega toka na leto upade za približno štiri vate.


6. FOTO: Priprave na Ariane 6

Infrastrukturo za novo raketo je treba pripraviti vnaprej. Foto: CNES/ESA/Sentinel
Infrastrukturo za novo raketo je treba pripraviti vnaprej. Foto: CNES/ESA/Sentinel

ArianeSpace se pripravlja na prvi polet nove rakete Ariane 6, predviden enkrat letos. Zanjo pripravlja nov izstrelitveni kompleks, viden na tej fotografiji. Je v evropskem izstrelitvenem središču Kourou (Francoska Gvajana).

Osrednja struktura je 90-metrski, 8200-tonski, premični stolp. Ta raketo ščiti pred vremenom, inženirjem pa omogoča delo. Pred izstrelitvijo ga umaknejo. Trikotni zadevi sta izpuha, ki usmerjata ogenj in pline. Štirje kovinski stolpi so strelovodi. Bela stavba v ozadju je delavnica, kjer raketo pripravljajo v vodoravnem položaju.

Evropska družba ArianeSpace v pokoj pošilja raketo Ariane 5, med drugim zaradi cenovnega pritiska novih ponudnikov. Petica je v uporabi od leta 1995.

Proizvodnja šestice bo poenostavljena in posledično cenejša.


7. SKOK V ZGODOVINO: Sojuz skozi pekel in led

Današnji Sojuz. Foto: EPA
Današnji Sojuz. Foto: EPA

7. februarja 1967 je z Bajkonurja poletela raketa Sojuz. V nebo je ponesla kapsulo Sojuz 7K-OK, predhodnika današnjih Sojuzov. Na krovu ni bilo ljudi, saj je šlo za preizkus opreme. Še dobro.

Napaka pri prepoznavi zvezd je tako zmedla računalnik, da je pri vzdrževanju usmeritve plovila potrošil preveč pogonskega sredstva (tako kot zgoraj omenjeni Starliner). Zaradi napačnega položaja paneli sončnih celic niso dobili dovolj svetlobe in baterije na krovu so se izpraznile. Toda kapsula se ni dala. Računalnik jo je še imel pod nadzorom, vsem preprekam navkljub. Nov zaplet je nastal ob postopku iztirjenja in vrnitve v ozračje. Sistem ga je izvedel prestrmo, kar pomeni, da je kapsula premočno udarila v ozračje. Zaradi velike hitrosti se je čezmerno segrela, v toplotnem ščitu je nastala kar 30-centimetrska luknja. Morebitna posadka tega ne bi preživela. Naposled je udarila v ledeno ploskev Aralskega jezera, jo prebila in se potopila 10 metrov globoko. Izvlekli so jo potapljači.

Kljub vsemu so misijo ocenili kot "dovolj uspešno", saj je vodstvo menilo, da bi zaplete lahko rešil pilot. Poleg tega so bili pod velikim pritiskom. Vesoljska tekma je bila na vrhuncu in vodstvo Sovjetske zveze je želelo polet človeka okoli Lune še pred 50. obletnico oktobrske revolucije. Odobrili so naslednji polet s posadko. Dva meseca pozneje je v kapsuli istega tipa tragično umrl kozmonavt Vladimir Komarov. Po njem je poimenovan tudi slovenski astronavtsko-raketarski klub Vladimir M. Komarov.