Za prav te stvaritve so se odločili na podlagi njihove izjemne arhitekturno-umetniške vrednosti. V arhitekturi in umetnosti nekdanje Jugoslavije sicer izstopajo spomeniki žrtvam narodnoosvobodilne vojne, ki nas skozi izjemno umetniško govorico spominjajo in opominjajo na dostojanstvo človeškega življenja in smrti in ki so močno zaznamovali javni odprti prostor nekdanje skupne države, so zapisali v galeriji.

Z razstavo, s katero načrtujejo gostovanja v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, želijo spodbuditi zrelo in spoštljivo presojo umetniško-arhitekturne vrednosti spomenikov nekdanje države in opozoriti na njihov kulturni in kontemplativni pomen ter s tem prispevati k vzdrževanju in ohranjanju spominskih območij. Prav tako želijo predstaviti izjemno, napredno in še vedno sodobno umetniško govorico njihovih ustvarjalcev, ki presega površnost iskanja drugačnega, eksotičnega, slikovitega in neznanega.

Stvaritve, ki jih zaznamuje samosvoj umetniški izraz
Kot so še zapisali v galeriji, je bil izbor težka naloga, saj je izjemnih spominskih stvaritev na tem območju še mnogo več. Razstavo so pripravili v sodelovanju s strokovnjaki – pisci, fotografi in institucijami z območja nekdanje Jugoslavije in tudi širše –, z njo pa želijo pokazati in ovrednotiti izjemnost arhitekture jugoslovanskih spomenikov, ki jo poleg estetske in konstrukcijske inovativnosti nadgrajuje samosvoj umetniški izraz.

Spomenike oziroma spominske komplekse so v Jugoslaviji snovali takratni najprepoznavnejši arhitekti in kiparji, kot so Bogdan Bogdanović, Edvard Ravnikar, Vojin Bakić, Dušan Džamonja in drugi. Ti so namesto režimske simbolike v svojih stvaritvah prepletali sodobnost, preteklost, mistiko, elemente antičnih nekropol, etnografijo in prostorsko poetiko. Večinoma so jih zasnovali kot kiparsko-arhitekturne objekte ali abstraktne arhitekturne skulpture.

Povzdignjenje betona v plemenit material
Številni spomeniki so izdelani iz betona, ki so ga z oblikovanjem in obdelavami povzdignili v plemenit material. Postavljeni so v avtentičnih prostorskih situacijah in na zgodovinskih prizoriščih, oblikovanih kot komemorativne poti. Vsak izmed spomenikov pripoveduje zgodbo, povezano z dogodki in žrtvami, ki jim je posvečen. Spomeniki so tudi politična umetnost. A pri predstavljenih to niti ne zmanjšuje niti ne povečuje njihove umetniške vrednosti. V njih se zrcali nekaj drugega: so brezkompromisen poklon človečnosti, pieteti do žrtev, podani skozi individualni umetniški izraz avtorjev, so še zapisali v Dessi.

Ob tem so dodali, da se zdi, da je z razpadom Jugoslavije leta 1991 začela izzvenevati tudi potreba po spoštovanju spomina, ki ga izražajo njena spominska mesta. Zato so spomeniki danes po posameznih območjih različno obravnavani in v različnem stanju. Ponekod ohranjajo spoštljiv spomin na preteklost in na prizadevanja prejšnjih generacij, drugje so zapuščeni in prepuščeni propadu ali pa celo oskrunjeni.

Razstava Arhitektura. Skulptura. Spomin. Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945–1991 v Galeriji Dessa, ki jo odpirajo drevi ob 20. uri, bo na ogled do 16. aprila.