Finančni trgi so zaradi strahu pred hudo recesijo v morda še večjem šoku, kot so bili po zlomu banke Lehman Brothers leta 2008. Indeks Dow Jones je danes padel na 18.220 točk, kar je najmanj v zadnjih treh letih. Foto: Reuters
Finančni trgi so zaradi strahu pred hudo recesijo v morda še večjem šoku, kot so bili po zlomu banke Lehman Brothers leta 2008. Indeks Dow Jones je danes padel na 18.220 točk, kar je najmanj v zadnjih treh letih. Foto: Reuters

Ameriška centralna banka, ki je ta mesec v boju proti neslutenim posledicam koronavirusa obrestno mero v dveh korakih spustila na ničelno raven in napovedala 700 milijard dolarjev vreden program odkupovanja obveznic, bo zdaj vzpostavila še do 300 milijard dolarjev vredna programa za podporo kreditiranja velikih zaposlovalcev in ločen program za zagotavljanje posojil potrošnikom in malim podjetjem.

Sorodna novica Novi koronavirus strmoglavil napovedi gospodarske rasti za Slovenijo

S temi ukrepi želijo pomagati tudi zadolženim študentom, kupcem avtomobilov in tistim z dolgovi na kreditnih karticah. Vse zato, da med potrošniki ne bi zavladala prevelika panika. Negotovost je že tako na vrhuncu, samo ugibamo lahko, kako huda bo recesija. "Če bodo morali biti ljudje doma pol leta, lahko pričakujemo ponovitev velike depresije," se bojijo analitiki.

Angel Gurria, generalni sekretar OECD-ja, opozarja, da bo šok, ki je nastal ob epidemiji, pustil globoke sledi, gospodarstva bodo potrebovala leta, preden se bodo pobrala.
Angel Gurria, generalni sekretar OECD-ja, opozarja, da bo šok, ki je nastal ob epidemiji, pustil globoke sledi, gospodarstva bodo potrebovala leta, preden se bodo pobrala. "Življenje se še dolgo ne bo vrnilo v normalne tokove, vprašanje je, koliko bo po koncu epidemije brezposelnih in koliko malih in srednjih podjetij bo propadlo." Foto: Reuters

Črna napoved: 24-odstotni padec BDP-ja
Po nekaterih predvidevanjih bi lahko ameriška brezposelnost poskočila na 30 odstotkov, BDP pa strmoglavil kot še nikoli po drugi svetovni vojni. Pri banki JPMorgan ocenjujejo, da bi lahko v obdobju april–junij gospodarska dejavnost upadla za 14 odstotkov, pri Goldman Sachsu pa so še bolj črnogledi in pravijo, da bo ameriško gospodarstvo s 24-odstotnim padcem BDP-ja doživelo prosti pad. Vsi ti strahovi se že ves marec zrcalijo na Wall Streetu. Prejšnji teden je elitni indeks Dow Jones zgrmel 17 odstotkov nižje (največja tedenska izguba po letu 2008) in bil tudi danes v prvi polovici dneva v večodstotnem minusu.

Nov padec nafte, rast zlata in bitcoina
Frankfurtski DAX30 je, čeprav je nemška vlada sprejela sveženj ukrepov v vrednosti 750 milijard evrov, izgubil dodatna dva odstotka. Indeks Ljubljanske borze SBITOP se je znižal za štiri odstotke in je pristal najnižje po decembru 2016. Nafta brent je bila dopoldne pri 25 dolarjih več kot pol nižje kot na začetku marca. Danes je zablestelo zlato, za 31,1-gramsko unčo je treba plačati 1560 dolarjev, kar pomeni petodstotno rast. Tudi ameriške obveznice so strmo porasle, donosnost 10-letne obveznice je 0,74 %. Bitcoin se je po krepkih padcih v prvi polovici marca vidno pobral, v zadnjem tednu se je podražil za približno 25 odstotkov.

Današnji premiki

Dow Jones (do 20. ure)18.353 točk-4,2 %
DAX308.740 točk-2,1 %
SBITOP685 točk-4,1 %
evro1,073 USD+0,7 %
nafta brent26,50 USD-2,9 %
zlato1,550 USD+4,2 %
bitcoin (do 20. ure)6.250 USD+4,2 %
Stanje v slovenskem bančnem sistemu je veliko boljše kot ob finančni krizi 2008. So kapitalsko ustrezne, njihova likvidnost je dobra, v svojih portfeljih imajo manj slabih posojil kot ob prejšnji krizi. ECB hkrati poslovnim bankam še naprej zagotavlja ogromno likvidnost. Foto: BoBo
Stanje v slovenskem bančnem sistemu je veliko boljše kot ob finančni krizi 2008. So kapitalsko ustrezne, njihova likvidnost je dobra, v svojih portfeljih imajo manj slabih posojil kot ob prejšnji krizi. ECB hkrati poslovnim bankam še naprej zagotavlja ogromno likvidnost. Foto: BoBo

Niti najboljša podjetja v teh razmerah ne morejo preživeti pol leta
Na Radiu Slovenija so v Studiu ob 17h govorili o posledicah krize na slovensko gospodarstvo. To vsak teden izgubi pol milijarde evrov, je na hitro izračunal ekonomist Marko Pahor, ki je upošteval, da tako kot Kitajci v času karantene izgubimo 50 odstotkov BDP-ja. "Večina podjetij ne more preživeti niti en mesec takšne krize," meni Pahor: "Celo najboljša podjetja ne morejo preživeti več kot šest mesecev v takšnih razmerah, kot so zdaj." Ali so ukrepi, ki jih je napovedala vlada, dovolj? "Podjetja bodo preživela, če se jim zmanjša ali odloži fiksne stroške, ki nastajajo tudi takrat, ko proizvodnja stoji. Ukrepi države so zato predvsem usmerjeni na zmanjševanju stroškov dela, smiseln ukrep bi bil tudi moratorij na najemnine." K sreči je država v finančno kar dobri kondiciji, javni dolg znaša 32 milijard evrov, in je pri dobrih 65 odstotkih BDP-ja nižji od evropskega povprečja.

Sorodna novica Vladni gospodarski ukrepi naj bi bili vredni tri milijarde evrov

Hitro se bo treba zadolžiti
Uroš Čufer je potegnil vzporednico z obdobjem, ko je Sloveniji v času evrske krize grozila trojka in je bil sam finančni minister: "Položaj je drugačen. Leta 2013 je bila kriza specifično slovenska, Slovenija je bila naslednja tarča trojke in finančnih trgov. Zdaj je država v boljšem stanju, prav tako banke. Kriza se poleg tega dotika vseh. Dostop do denarja bo bistveno lažji. Denarja ne bo treba iskati na ameriških trgih, ampak na domačih. Velik del denarja bomo dobili iz domačih bank prek ECB-ja. Se pa pogoji slabšajo, čeprav bodo obrestne mere na dolgi rok verjetno ostale nizke. Treba je biti hiter pri zagotavljanju likvidnosti za državo. Bolje je sedeti na denarju kot ga iskati po svetu. Milijarda ali dve, to je premalo, treba bo iskati višje zneske." Pri tem bi lahko precej pomagale slovenske banke: "To je najhitrejša in najcenejša pot do likvidnosti v tem trenutku."

Evropsko gospodarstvo je zastalo, napovedani so rekordni svežnji pomoči