V manj kot dveh tednih so se razmere močno spremenile.
V manj kot dveh tednih so se razmere močno spremenile.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v pomladanski napovedi objavil, da bi bila lahko gospodarska rast letos 1,5-odstotna, ob tem pa opozoril na veliko negotovost in veliko verjetnost, da napoved ob zaostritvi razmer, povezanih s širjenjem koronavirusa, poslabša.

"V času od objave napovedi, v manj kot v dveh tednih, so se razmere močno spremenile," so danes poudarili na Umarju. Razmah epidemije v sosednji Italiji in širjenje koronavirusa v preostale evropske države pa sta že do sredine marca zahtevala nujne in obsežne ukrepe za zaščito zdravja in ljudi v Sloveniji ter večini evropskih držav, ki močno vplivajo na gospodarsko dejavnost, so dodali.

"Že ob predpostavki, da bodo sedanje zaostrene razmere in močno oteženo poslovanje proizvodnega in storitvenega sektorja trajali dva meseca, lahko pričakujemo več kot petodstotni padec bruto domačega proizvoda. Naše ocene se, upoštevaje to predpostavko, v tem trenutku gibljejo med šestimi in osmimi odstotki," so navedli.

Vlada sprejema gospodarske ukrepe

Globina padca bo odvisna od poteka epidemije
Po njihovih besedah bo globina padca odvisna od nadaljnjega poteka epidemije in njenega trajanja, trajnejše stabilizacije gospodarskih razmer pa naj ne bi bilo pričakovati pred razvojem in množično uporabo cepiva.

Ob tem so opozorili na najbolj izpostavljene dejavnosti, kot so hotelske nastanitve, gostinske in osebne storitve ter trgovina z neživili. Tu je v času strogih ukrepov za zajezitev koronavirusa verjetno mogoče pričakovati tudi do 70- ali večodstotni padec dodane vrednosti. V industriji, trgovini, prometu in nekaterih poslovnih storitvah pa bo siceršnji obseg dodane vrednosti vsaj prepolovljen.

Bolje jo bosta po Umarjevi napovedi odnesla energetika in kmetijstvo, v dejavnosti, kot so telekomunikacijske storitve, pa je pričakovati celo rast.

Če bo obdobje močno ohromljene gospodarske aktivnosti trajalo dlje časa, in to naj bi bilo vedno bolj verjetno, pa bodo vplivi za gospodarstvo večji in daljnosežnejši, so še zapisali v uradu. Povečalo se bo število stečajev, posledice bo občutil trg dela.

V tej luči bodo ključno vlogo odigrali ukrepi. "Absolutna prioriteta so ukrepi za podporo delovanju zdravstvenega sistema in oskrbo z vsemi potrebnimi zaščitnimi sredstvi ter nujno potrebno opremo, na gospodarskem področju pa najprej nujni in takojšnji ukrepi za blaženje posledic širitve epidemije, ki bodo podprli podjetja in prebivalstvo pri premoščanju likvidnostnih težav zaradi izpada prihodkov in zagotovili ohranjanje delovnih mest v največji možni meri, pozneje pa ukrepi za zagon gospodarstva," so nanizali.

Celovito napoved bo Umar pripravil po izteku zaščitnih ukrepov

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Število brezposelnih v dveh tednih poskočilo za 2370

Zaradi epidemije novega koronavirusa trpijo številna podjetja, kar se kaže tudi na trgu dela. Samo med 9. in 22. marcem se je število uradno brezposelnih povečalo za 2370, kar je okoli desetina več kot v istem obdobju lani.

Kot so tudi navedli na Zavodu za zaposlovanje RS, je med novoprijavljenimi 1057 takih, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas, in 664 trajno presežnih delavcev ali stečajnikov.

Ob tem so poudarili, da se lahko tisti, ki so ostali brez dela, v času, ko veljajo ukrepi, namenjeni zajezitvi širjenja okužbe s koronavirusom, v evidenco prijavljajo prek portala Poiščidelo.si ter po elektronski ali redni pošti.

Prav zato, ker vlaganje vlog v času epidemije poteka le na ta način, pa zaposlenim na zavodu vseh prejetih vlog še ni uspelo obdelati. "Sklepamo, da je zato novoprijavljenih brezposelnih še nekoliko več," so opozorili.

Četrtega marca, prav na dan, ko je Slovenija odkrila prvi primer okužbe s koronavirusom, je zavod poročal, da je bilo konec februarja registriranih 77.484 brezposelnih, kar je bilo tri odstotke manj kot januarja in 4,1 odstotka manj kot februarja lani.

Poostren nadzor varnosti in zdravja pri delu

Direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu Slavko Krištofeljc je za TV Slovenija razkril, da so njihovi inšpektorji pravkar na terenu in izvajajo poostren nadzor, ki bo trajal najmanj do preverbe vseh prijav.

Ugotavljajo predvsem:

  • nezagotavljanje zadostne varnostne razdalje med zaposlenimi,
  • nezagotavljanje osebne varovalne opreme (zlasti mask, rokavic, razkužil),
  • nezadostno razkuževanje površin,
  • delodajalčevo enostransko odrejanje letnega dopusta,
  • nezakonito nadurno delo,
  • pomanjkanje počitka, tako dnevnega kot tedenskega.