Josephine Baker najbrž poznate. Kaj pa aktivistko Naziq Al-Abid, ki se je bojevala proti otomanskemu in francoskemu kolonializmu v Siriji, ali pa novinarko in svetovno popotnico Nellie Bly? Foto: VigeVageKnjige
Josephine Baker najbrž poznate. Kaj pa aktivistko Naziq Al-Abid, ki se je bojevala proti otomanskemu in francoskemu kolonializmu v Siriji, ali pa novinarko in svetovno popotnico Nellie Bly? Foto: VigeVageKnjige

Knjiga, v kateri sta združena dva zvezka francoskega risoromana, prinaša 30 stripovskih vinjet neuklonljivih, a danes večinoma neznanih žensk različnih poklicev in zanimanj z vseh koncev sveta in zgodovinskih obdobij. Skupno jim je to, da je vsaka od njih na svoj način zaznamovala zgodovino.

Francoska viralna uspešnica
Pénélope Bagieu
se je leta 1982 rodila v Parizu; striparka in ilustratorka je med drugim tudi bobnarka v rockskupini in didžejka. Svoje vinjete je začela širiti v obliki tedenskih blogerskih objav na spletni strani časopisa Le Monde, nato pa je leta 2016 prvih 15 izdala v knjigi, ki je bila v prvih petih mesecih prodana v 75.000 izvodih. Leto pozneje je izšel še drugi del.

V slovenščini sta knjigi v prevodu Katje Šaponjić izšli v eni izdaji z naslovom Neustrašne 1&2. Slovenski bralci se tako prvič srečujemo z opusom Pénélope Bagieu. Urednica Anja Golob je knjigo v program založbe VigeVageKnjige uvrstila "zaradi njene aktualne vsebine", hkrati pa izdaja nadaljuje eno od založniških črt, po katerih je založba v vmesnem času postala širše prepoznavna; nakazale so jo knjige Umetnost padanja, Yvonne, otrok dvorec, Rdeča Rosa in Prepovedani sad.

Pénélope Bagieu je za Neustrašne (Culottées, 2016−17) letos prejela Eisnerjevo nagrado za najboljšo ameriško izdajo mednarodnega stripa. Risoroman je bil preveden v več jezikov: na fotografiji je utrinek s predstavitve korejske izdaje. Foto: EPA
Pénélope Bagieu je za Neustrašne (Culottées, 2016−17) letos prejela Eisnerjevo nagrado za najboljšo ameriško izdajo mednarodnega stripa. Risoroman je bil preveden v več jezikov: na fotografiji je utrinek s predstavitve korejske izdaje. Foto: EPA
Clémentine Delait (1865–1939) je v francoski pokrajni Lorraine skupaj z možem vodila kavarno, primerno naslovljeno Le Café de La Femme à Barbe (Pri bradati dami). Foto: VigeVageKnjige
Clémentine Delait (1865–1939) je v francoski pokrajni Lorraine skupaj z možem vodila kavarno, primerno naslovljeno Le Café de La Femme à Barbe (Pri bradati dami). Foto: VigeVageKnjige

Humor, ki pa ženske jemlje resno
Knjigo Neustrašne "odlikuje premišljeno razmerje zgodovinskih podatkov in humorja, ki pa nikakor ne relativizira poguma in visoke cene, ki so jo večkrat morale plačati te ženske, ker so se drznile upreti družbenim predsodkom, povezanim s spolom," obljublja slovenska založba. Med drugim delo odpira "razmislek o enakosti med spoli in o mestu, na katero je ženske postavila zgodovina". Predstavlja "dragocen prispevek v boju za enakopravnost žensk – tudi v Sloveniji".

V knjigi boste več izvedeli o ikonah, kakršne so bile igralka (in izumiteljica) Hedy Lamarr, mecenka Peggy Guggenheim in plesalka ter borka uporniškega gibanja Josephine Baker, ter se morda prvič seznanili z "obotavljivo zvezdo" Christine Jorgensen (prva transspolna oseba, ki je bila v ZDA znana mnogim), s sestrami Mirabal (znane tudi kot Las Mariposas, borke proti diktaturi Rafaela Trujlla v Dominikanski republiki) in kraljico Nzingo, ki je v 17. stoletju vladala na ozemlju današnje Angole. Američanka Delia Akeley, znana tudi kot Mickie, je bila ena od prvih zahodnjakov, ki so raziskovali puščavo med Kenijo in Etiopijo, Sonita Alizadeh pa je raperka, ki se bojuje proti dogovorjenim porokam v Afganistanu.

Dogodek za otroke, na katerega so prišli sami odrasli
V sklopu Mlade Fabule je performerka in plesalka Leja Jurišić pripravila tudi predstavitev Neustrašnih, namenjeno otrokom nad osem let. Ker vsebina sega na različna področja in zajema tudi kompleksnejša družbena vprašanja, si je Leja Jurišić na podlagi primernosti za ciljno občinstvo izbrala tri zgodbe. Gre za zgodbe o bradati gospe Clementine Delait, ki se ni bala biti drugačna, o Giorgini Reid, ki je leta posvetila reševanju Montauškega svetilnika, in o plesalki, upornici in materi Josephine Baker.

Annette Kellermann je bila profesionalna plavalka igralka in zvezda vaudevilla. Bila je ena prvih žensk, ki so namesto hlač za kopanje oblekla enodelne kopalke. Bila je tudi prva igralka, ki je v filmu nosila rep morske deklice, v katerem se je dalo plavati. Foto: VigeVageKnjige
Annette Kellermann je bila profesionalna plavalka igralka in zvezda vaudevilla. Bila je ena prvih žensk, ki so namesto hlač za kopanje oblekla enodelne kopalke. Bila je tudi prva igralka, ki je v filmu nosila rep morske deklice, v katerem se je dalo plavati. Foto: VigeVageKnjige

Performerka si je z otroki ob predstavitvi knjige želela načeti razmislek o strahu in o neustrašnosti na drugi strani. Na dogodku pa je bila na koncu le ena osemletnica, drugi so bili odrasli. To pa tudi pokaže, kako široko bralstvo lahko zaobjame tako neposredna in široko zastavljena knjiga.

Ob prebiranju knjige se je Leji Jurišič zdelo zanimivo predvsem to, da je poznala morda petino predstavljenih žensk, več protagonistk, sploh tistih, ki so zaznamovale 20. stoletje, pa je poznala njena mama. "To kaže tudi na to, da ne da ne bi imeli znanja o določenih stvareh, ampak da se znanje tudi nekoliko izgublja," je razmišljala. Je pa v knjigi pogrešala nekaj več neustrašnih žensk južne ali jugovzhodne Evrope: "To je ta nekoliko zahodnjaški trenutek knjige. Kaže, da si bomo morali sami napisati knjigo o svojih neustrašnih."

Še ena priložnost jeseni
Pripovedovalski dogodek bi moral potekati tudi v sklopu Pripovedovalskega festivala, a je ta prestavljen na oktober. Glede na dober odziv pa Leja Jurišić upa, da se bo še ponudila priložnost za podobno predstavitev Neustrašnih.