Nova gradbena zakonodaja
Iz soočenja v Odmevih

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je v Odmevih pojasnil, zakaj je bilo potrebno prag za udeležbo nevladnih organizacij dvigniti na 50 aktivnih članov. Dejal je, da so se v praksi določene maloštevilčne nevladne organizacije pritoževale na postopke za pridobivanja dovoljenj izjemno pomembnih projektov. Zadnji primer, ki je sodu izbil dno, je bila pritožba društva Rovo zoper izdano gradbeno dovoljenje za začetek gradnje tretje razvojne osi na Koroškem iz za lase privlečenih razlogov. Podobne omejitve imajo na Švedskem, v Avstriji in v drugih državah EU-ja, je dodal. Med drugim je tudi dejal, da ne "mečejo" oz. izključujejo nobenih zdaj priznanih strank v postopkih, ki tečejo. O odvzemu statusa že priznanim strankam v postopku je namreč govorila Senka Šifković Vrbica iz pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. Opozorila je tudi na posledica tega zakona. Kot je dejala, so od 30 organizacij, ki imajo status za okolje, dobili podatke za 22 in samo 5 od teh 22 organizacij jih izpolnjuje pogoje. Od 47 organizacij s statusom narava so dobili podatke za 34 in samo 4 izpolnjujejo pogoje.

Društvo za sonaraven razvoj Focus, Društvo za preučevanje rib Slovenije in Lutra - inštitut za ohranjanje naravne dediščine so ustavnemu sodišču predlagali začasno zadržanje učinkovanja določil četrtega odstavka 100.d člena, 100.e, 100.f in 100.g člena zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.

Nasprotujejo dodanim pogojem, da morajo imeti 50 aktivnih članov, kar se izkazuje z redno plačano članarino in udeležbo na zborih članov. Za zavode velja, da morajo imeti zaposlene tri osebe za polni delovni čas in s strokovno izobrazbo 7. stopnje s področja delovanja nevladnih organizacij, za ustanove pa, da ima ves čas najmanj 10.000 evrov premoženja. "Gre za nemogoče pogoje, ki jih morajo organizacije po novem dokazovati za nazaj," je opozorila Senka Šifkovič Vrbica s Pravnoinformacijskega centra nevladnih organizacij, kjer so pomagali pri pripravi ustavne pobude.

Nevladniki na ustavno sodišče s pobudo o ustavnosti drugega protikoronskega zakona

Nevladni sektor opozarja, da je nova ureditev ne le v nasprotju s slovensko ustavo, ampak tudi z določbami prava EU-ja in aarhuško konvencijo. S trenutno slovensko ureditvijo ni primerljiva nobena druga ureditev v EU-ju, pojasnjujejo in dodajajo, da države lahko določajo pogoje za sodelovanje v postopkih, a jih morajo oblikovati tako, da se omogoči dostop čim širšemu krogu upravičencev.